"Zapuščam Crystal Castles," je zapisala. "Moja umetnost in moj samoizraz v kakršni koli obliki sta bila vedno poskus neke iskrenosti, odkritosti in empatije do drugih. Zaradi vrste razlogov, tako profesionalnih kot osebnih, ne čutim več, da je vse to mogoče doseči znotraj CC. Čeprav to pomeni konec skupine, upam, da me bodo moji oboževalci sprejeli kot solistično izvajalko na isti način, kot so sprejeli Crystal Castles."

Crystal Castles so nastali leta 2003 kot soloprojekt producenta in instrumentalista Ethana Katha. Ta je nato kot pevko izbral takrat komaj 15-letno Alice Glass, ki se je, potem ko je pobegnila od doma, udinjala kot pevko ženskega pankovskega benda Fetus Fatale.

Glassova je na tonski vaji posnela vokale za pet pesmi, Kath pa je material naložil na splet pod imenom Crystal Castles - referenca na risanko He-Man in Gospodar vesolja.

Potem, ko sta izdala vrsto demoposnetkov, je duo leta 2008 postregel s prvim studijskim albumom - samonaslovljenim Crystal Castles - ki je naglo zbudil zanimanje tako poslušalcev kot stroke s svojo edinstveno mešanico hipnotičnega, eteričnega synth-popa in brutalnega eksperimentalnega elektra. Untrust Us, Alice Practice, Crimewave, Courtship Dating in Vanished še danes med poznavalci veljajo za prave elektroklasike. Ali, kot pravijo ljubitelji: Crystal Castles dokazujejo, da za dobro glasbo ni treba, da je spolirana in pološčena, ampak ji ostri robovi samo koristijo.

II in III
Leta 2010 je sledil še drugi album, Crystal Castles (II), iz katerega je uspešni single Not in Love, njuna predelava klasike Platinum Blonde iz 80. let, pri čemer je tokrat vokale posodil kar Robert Smith iz the Cure. Album je bil konceptualno in zvočno bolj dodelan od prvega, kritiki so mu namenili odlične ocene, postregel pa je še s singli, kot so Celestica, Baptism in Empathy.

Svoj zadnji (skupni) album - Crystal Castles (III) - sta Kath in Glassova izdala leta 2012. "Z ublažitvijo "šoka in groze" sta Crystal Castles razkrila utripajoče srce v bistvu svojega dela. Sporočilo sicer še vedno ostaja, da je svet krut in zajeban kraj. A biti pogubljen je redko zvenelo tako lepo," so takrat zapisali pri NME.

Šok in groza
Pogubljenje, šok in groza so res vedno spremljali delo Crystal Castles. Alicein predirljivi vokal, ki je spominjal na poblaznelo harpijo, je rezal kot britvica čez Kathovo tesnobno podlago, rezultat pa je bil presenetljivo posrečen, ponekod celo igriv in nalezljiv.

Redkokateri elektroskupini uspe ustvariti tako edinstven zvok, kot sta ga hladnokrvni Kath in vedno nepredvidljiva Glassova, ki se je v celi karieri spopadala tudi s težavami z mamili, v intervjujih pa pljuvala tako po nasprotnikih splava kot po pretirano seksualizirani podobi ženskih izvajalk, kot je Katy Perry. Ni se bala biti politična in feministična, pa čeprav je bila pri tem pogosto vulgarna.

Dvojec je bil še posebej močan pri nastopih v živo - kaotičnih koncertih, na katerih se je Alice neredko zaganjala v množico, plezala po zvočnikih, uničevala instrumente in ječala v mikrofon skoraj nerazumljive uroke, za ene bolj bizarnih nastopov pa je poskrbela, ko je koncertirala z nogo v mavcu in berglo.

Tudi tisti, ki so Crystal Castles ujeli v živo povsem po naključju - kot predskupino ali v sklopu festivalov - so bili hipoma zasvojeni. "Gledati Crystal Castles med nastopom v živo je kot bi gledal živo odprto utripajoče srce in bil krščen z anarhično radostjo. Do konca njunega kratkega seta nisem bila prepričana, ali si želim pof**** Alice Glass ali si želim biti ona. Sem pa vedela, da jo obožujem," je za Vice skupini v slovo zapisala Michelle Lhooq.

Slovenci smo Crystal Castles gostili leta 2012 v sklopu urbanega festival UF! v Križankah. Njuna takratna turneja je bila zadnja, da so med njima očitno ustvarjalna (ali osebna?) trenja, pa se je nakazovalo že zadnje leto, ko sta nastopala vsak zase na ločenih DJ setih.
Kaja Sajovic