Tretji nastop Katalene na drugogodbenih odrih je minil v znamenju njihovega pravkar izdanega četrtega studijskega albuma /cvik\cvak!. Plošček, sicer v celoti temelječ na rezijanskih folklornih sedimentih, je od promocije 18. maja požel nemalo pohval in odobravanja kritikov.

Za razliko od prejšnjih izdelkov, ko je bil za aranžmaje v glavnem zadolžen kitarist Boštjan Narat, so se tokrat k pisanju glasbe vključili vsi člani skupine, kar je ob producentskem prispevku Alda Ivančiča odločilno pripomoglo k tako potrebni svežini albuma. Zdi se, da Katalena z vsakim naslednjim izdelkom doda kanček k širini žanrskih orodij, ki jih uporablja za interpretacijo ljudskih napevov in melodij, prepoznavnost pa člani skupine ohranjajo s svojim značilnim med igrivim in epskim razpetim podajanjem obdelanega gradiva. In temu ostajajo zvesti.

Najprej zadržano, nato razigrano občinstvo
Za zadržano občinstvo, ki je včeraj prve tri skladbe odsedelo, je bil potreben kar odločen in rahlo sarkastičen Naratov namig, da se je spravilo pokonci. Od tu naprej pa smo bili priča klasičnemu vzdušju v Križankah, ko se plesa in sodelovanja željni del poslušalcev preseli k odru in pomaga ustvariti odlično komunikacijo z nastopajočimi. Ob glasbi - včeraj je Katalena, s poudarkom na zadnjem, igrala skladbe z vseh štirih albumov - je ravno samozavest v komunikaciji z občinstvom tista, ki Kataleno naredi za všečno koncertno skupino.

O tem priča tudi večkrat razprodana Linhartova dvorana Cankarjevega doma, ki je k tej samozavesti nato vsekakor še dodatno pripomogla. Dovršeni nastop je včeraj, kot po navadi, vključeval tudi nekatere rahlo komične vložke, kar je dajalo nedvoumen vtis, da je skupina na odru kot doma, ob igrivem klarinetu Boštjana Gombača in navihani karizmatični vokalistki Vesni Zornik pa celotnemu performansu pustilo nagajiv pečat. Zameriti jim gre samo nekaj, kar pa se lahko razume tudi kot pohvalo. Če je nova plošča med poslušanjem doma delovala sveže in vsaj na videz narekovala nove smernice pri Kataleninem zvoku, so se včeraj nove skladbe nekako stopile s starimi in pravega občutka po nečem povsem novem ni bilo. Vendar, kot rečeno, ali si drugačno Kataleno kdo zares želi?

Orchestra Baobab navdušili s plesnimi ritmi
Po krajšem premoru in zahvali organizatorjev sponzorjem se je Druga godba prevesila v zadnji dogodek osrednjega dela festivala, nastopu Senegalcev Orchestra Baobab. Po plodnem, skoraj dvajsetletnem ustvarjalnem obdobju, so Orchestra Baobab leta 1987 razpadli. Njihova ponovna združitev je povezana z imenom Nick Gold, ki je "kriv" za z grammyjem nagrajeni Buena Vista Social Club, poskrbel pa je tudi za ponovno izdajo do takrat najuspešnejšega albuma Orchestra Baobab, Pirates Choice. Popularizacija afro-kubanske glasbe je povzročila mnoge dragocene najdbe in ponovne združitve starih skupin in konec devetdesetih je bil tako vse pripravljeno tudi za ponovno srečanje na dakarskem klubu Baobab temelječega »orkestra«.

Glavna zanimivost vendarle Katalena
Izkušnje so Senegalci vehementno pretvorili v prakso. Začenši z umirjenimi tremi kompozicijami so profesionalno izpeljali koncert in ob nekaterih nekonvencionalnih prijemih tudi s solističnimi vložki in mrkim pogledom solokitarista Barthelemyja Attissa močno navdušili plesa željno množico.

Latinskoameriške plesne kapacitete »orkestra« še najbolje ponazarja neki posameznik iz občinstva, ki si je med poskakovanjem zvil gleženj, a nato vseeno nadaljeval ples po eni nogi. Da se v žilah zrelih gospodov še vedno pretaka mladostniška kri, so dokazali z igranjem do ene ure zjutraj, ko je bila zgornja polovica Križank že skoraj povsem prazna. To je hočeš nočeš ustvarilo občutek, da je za večino obiskovalcev včeraj glavno zanimivost vseeno predstavljala Katalena.

Festival pa se s tem sicer še ni povsem končal; 14. julija bo na Trgu francoske revolucije v Ljubljani organiziran brezplačni koncert skupine Caravan Palace, ki bo zaznamoval francoski državni praznik in predajo predsedovanja EU-ja.

Tit Podobnik