"Bend ni bil ustanovljen v posvetilo nikomur in ničemur, razen formi sami, 'rojstvu tragedije iz duha glasbe' črne Amerike, ritmični platformi, na kateri slišimo človeško bitje, ki se, oboroženo samo z električno kitaro fender jaguar, spopada z lastno usodo," je Marc Ribot povedal o svoji novi skupini Really The Blues (Cooper-Moore, klaviature; Brad Jones, bas; JT Lewis, bobni) in dodal: "Zasedba bo milostno instrumentalna."

Glasba iz arhiva, za filme in koreografe
Marc Ribot je bil rojen leta 1954 v Newarku v ZDA. Kot najstnik je igral kitaro v raznih garažnih ansamblih ter hkrati študiral s svojim mentorjem, haitijskim klasičnim kitaristom in skladateljem Frantzom Casseusom. Konec sedemdesetih se je preselil v New York, kjer je delal za glasbenike, kot sta džezorganist Jack McDuff in legendarni pevec bluza Wilson Pickett, potem pa se je Ribot pridružil skupinama Realtones in Uptown Horns Band. Leta 1984 je Ribot začel svoje petletno obdobje kot član inovativnega in vplivnega newyorškega ansambla Johna Luriea Lounge Lizards.

Leta 1996 je posnel album Don't Blame Me, na katerem je s svojimi soli znova priklical vrsto ameriških standardov. Leta 1998 je izdal ploščo z naslovom Marc Ribot Y Loc Cubanos Positzos, na kateri Ribot enkratno podaja svojo posebno interpretacijo glasbenega gradiva velikega kubanskega glasbenika Arsenia Rodrigueza. Poleg uspešnih samostojnih projektov The Rootless Cosmopolitans (Islands Records, 1991), Shrek (Crepiscule 1993-94) in Los Cubanos Postizos (Atlantic Records 1998-2000) je Marc Ribot komponiral glasbo za koreografe ter napisal glasbo za filme Lise Rinzler, Grega Feldmana, Joeja Brewsterja, Jacoba Burkhardta in Jennifer Reeves. Skladatelj Stewart Wallace je za Ribota napisal koncert za električno kitaro in orkester, ki so ga premierno izvedli julija 2004 v Washingtonu.