Mariza morda ne izgleda kot 'tipične' pevke fada, a v njej se skrivajo izjemna izrazna moč, pretresljiv glas in velik talent. Foto: EPA
Mariza morda ne izgleda kot 'tipične' pevke fada, a v njej se skrivajo izjemna izrazna moč, pretresljiv glas in velik talent. Foto: EPA
Frank Gehry pred Koncertno dvorano Walta Disneyja v LA-ju
Gehry le leta 1989 prejel najvišje odlikovanje za arhitekturo - Pritzkerjevo nagrado, njegova najbolj znana mojstrovina, Guggenheimov muzej v španskem Bilbau, pa mu je prinesla svetovno slavo. Pri 78 letih je še vedno zelo dejaven pri projektih po vsem svetu, predvsem pri oživljanju središča svojega domačega Los Angelesa. Foto: EPA
Ko Frank Gehry sliši Marizo peti, se mu pred očmi prikaže 'čudovita zgodba' Lizbona. Foto: RTV SLO

Marizina izvedba fada, s čustvi nabite portugalske glasbe, je Gehryja ganila do te mere, da bo oder v Koncertni dvorani Walta Disneyja, v jeklo oblečenega arhitekturnega bisera, ki ga je ustvaril v Los Angelesu, spremenil v prijetno taverno. Skupna stvaritev Marize in Gehryja pa bo zaživela le eno noč, in sicer 28. oktobra.

Lizbona - najlepši kraj na Zemlji
Gehry je v nekem intervjuju povedal: 'Ko sem spoznal Marizo in jo slišal peti, se mi je v glavi pojavilo kup stvari in Lizbona je postala simbol za najlepši kraj na Zemlji.' Gehryja sta zapeljala svetloba in značaj Lizbone, kjer veličastne stavbe pastelnih barv odsevajo v vodi reke Tagus in v spomin prikličejo bogastvo portugalskega kolonialnega kraljestva. Gehry dodaja, da je Lizbona zanj nekako povezala Kalifornijo z Evropo.

A ta navdih se je pojavil že pred petimi leti. Mariza, rojena v nekdanji portugalski koloniji Mozambik leta 1973, je odtlej postala mednarodna zvezdnica (letos smo jo v okviru festivala Druga godba gostili tudi v Sloveniji), ki osvaja velike odre, kot so tisti v londonski Royal Albert Hall in newyorški Carnegie Hall, pa seveda v 'Gehryjevi' Disneyjevi koncertni dvorani v LA-ju.

Obojestransko navdušenje navdihne 'taverno'
Gehry je bil navdušen nad Mariziinim takojšnjim razumevanjem prostora v dvorani, ki jo je zasnoval. Marizo je očarala že zunanjost stavbe, notranjost pa ji je vzela sapo: zanjo je dvorana mojstrovina, ki takoj da občutek intimnosti in jo je spodbudila k petju brez spremljave.

Povedala je, da si lahko le oseba, ki zares ljubi umetnost in glasbo, predstavlja, kako se bo izvajalec počutil na odru. In tako je prišlo do sodelovanja dveh velikih umetnikov. Gehry je Marizo povabil h nastopanju v losangeleški koncertni dvorani, v kateri bi za to priložnost oblikoval lizbonsko 'taverno' na odru, pa tudi njen kostum. Mariza, ki je odrasla v okolici očetove taverne v lizbonski četrti Mouraria, je bila navdušena: 'Prvič v življenju bom imela čisto svojo taverno.'

Gehry doslej še nikoli ni sodeloval z umetnikom na način, kot sedaj sodeluje z Marizo. Arhitekt, ki se je rodil v Kanadi, a se že v mladosti preselil v LA, je povedal: 'Ne hodim naokrog in iščem take stvari. Ni mnogo ljudi, s katerimi bi delal. To je zelo pomembno. Rad bi, da bi bila (Mariza, op. p.) bolj vidna v ZDA in da bi ljudje slišali in razumeli povezavo med Južno Kalifornijo in Lizbono, svetlobo, kakovost in značaj življenja.'
Mariza: Fado ni žalosten
Fado, v prevodu usoda, večkrat povezujejo z melanholijo in valovi portugalskih izseljencev, ki jih navdaja hrepenenje. A Mariza vztraja, da fado ni žalosten in da ona nikakor ni podobna v črno oblečenim in turobnim pevcem fada preteklosti, kot je na primer prva dama fada Amalia Rodrigues. Mariza je visoka, gibčna, nosi vrtoglavo visoke pete in kratko pristrižene svetle lase. 'Lahko imaš srečen koncert, saj imata fado in Lizbona tudi to stran, ne le melanholijo,' je povedala Mariza. 'V njiju so skriti tudi sreča, moda, ljubezen, hrepenenje, vse.'

Gehry pa je bolj oboževalec Marize kot fada nasploh: 'Ko jo slišim peti, vidim Lizbono. Morda je to le moja domišljija in si nekaj predstavljam. A res je tako. To je Lizbona, in Lizbona je čudovita zgodba.'