Pod načrte za muzej moderne in sodobne umetnosti se je podpisal Kanadčan Frank Gehry in njegova s titanom prevlečena arhitekturna mojstrovina je "kriva", da se v Bilbao na severu Španije zgrinjajo obiskovalci z vsega sveta, ki v mestu pustijo veliko denarja. "Guggenheim je Bilbao postavil nazaj na zemljevid," je obrabljena fraza, ki pa jo Španci vseeno uporabljajo.

Meščani imajo Bilbao spet radi
Maria Álvarez, ki že sedem let dela v muzeju, je "efekt Guggenheim" razložila takole: "Bilbaa nimam v spominu kot grdega in sivega, a se je zelo spremenil." Prostor, kjer je danes muzej, je bil prej popolnoma zapuščen in neuporaben. Besedno zvezo "efekt Guggenheim" (včasih mu pravijo tudi "efekt Bilbao") so Španci uspešno izvozili in preprosto pomeni investicijo v kulturno infrastrukturo, ki nato "poskrbi" za preporod vsega mesta. Neizmerljiv učinek "efekta Guggenheim" je morda še bolj dragocen - ugled Bilbaa se je namreč močno povečal, meščani imajo spet zaupanje v svoje mesto in zato je možnosti za podobne projekte v prihodnosti veliko več.

Ni vse rožnato
A muzeju, ki ga vsako leto obišče približno milijon ljudi, časi niso bili vedno naklonjeni - pred začetkom gradnje so v Bilbau protestirali proti novi pridobitvi, z napadom naj bo grozila celo Eta. Še danes se redno oglašajo tisti, ki trdijo, da bi z denarjem, ki so ga namenili muzeju, lahko zgradili bolj potrebne šole in bolnišnice. Odgovarjajo pa jim tisti, ki so prepričani, da je že samo pogled na muzej čisti užitek - Gehryjeva arhitektura v Bilbau uspešno tekmuje z umetninami, razstavljenimi v muzeju. Leta 2006 naj bi Guggenheimov muzej, gradnja katerega ni prekoračila časovnega in finančnega načrta, v Bilbau obrnil več kot 211 milijonov evrov.