William Devereux Zantzinger, pridelovalec tobaka, ki je v rasističnem napadu leta 1963 pod vplivom alkohola ubil temnopolto natakarico, je pred nekaj dnevi umrl. Ta dogodek je ostal bolj ali manj neopažen - njegovo "delo" pa se bo ohranilo.
Mladi Zatzinger je namreč navdahnil Boba Dylana oziroma pesem The Lonesome Death of Hattie Carroll (1964), v kateri Dylan popiše, kako je "ubil ubogo Hattie Carroll", pobožno mati enajstih otrok; "potolkel jo je s palico, / ki jo je vrtel med z diamanti okrašenimi prsti", ker mu ni postregla dovolj hitro. Zatzingerja so obtožili umora, a nato obsodbo spremenili v eno leto za uboj, da bi ga tako obvarovali pred državnim zaporom, kjer bi temnopolti sojetniki zanj pomenili zelo veliko grožnjo.
Dylanova pesem je Zatzingerja preganjala do samega konca: pevčevemu biografu Howardu Sounesu je zaupal, da je "čista laž": "Moral bi ga tožiti in strpati v ječo". Možak je tudi po prihodu na prostost nadaljeval z rasno obarvanimi prestopki: leta 1991 je bil obtožen zaradi prevare, s katero je temnopoltim delavcem pobiral najemnino za prostore, ki sploh niso bili njegovi.

Čeprav je Dylan v svoji karieri načel celo vrsto žgočih problematik, so med najpriljubljenejšmi tiste, ki s protestniško retoriko odpirajo politična vprašanja. Pesem The Lonesome Death of Hattie Carroll od nekdaj priljubljena referenca akademikov in družbenih komentatorjev. Sledi še nekaj resničnih zgodb o resničnih ljudeh, ki jih je v svojih pesmih ovekovečil Bob Dylan.

Oxford Town (1963)
James Meredith je bil ena največjih osebnosti v boju za državljanske pravice temnopoltih. leta 1961 se je skušal vpisati na Univerzo v Mississippiju, a je bil zaradi svoje barve kože zavrnjen. naslednje leto, ko mu je mesto izborila narodna zveza za napredek temnopoltih (National Association for the Advancement of Colored People), ga je na kampusu pričakala skupina razjarjenih belcev. Začeli so se izgredi, v katerih sta dva umrla, 375 pa je bilo ranjenih. Mir je morala na ukaz predsednika Kennedyja vzpostaviti vojska.

Dylan se je odzval hitro: besedilo Oxford Town se je v javnosti pojavilo že novembra 1962, pesem pa naslednje leto na albumu The Freewheelin' Bob Dylan. "Šel je v Oxford," poje Dylan, "sledile so mu gorjače in puške,/ samo zato, ker je bil njegov obraz rjav/ bolje se je pobrati iz Oxforda." In še: "Dva moža sta umrla pod mississippijsko luno. To naj raje hitro kdo razišče."

The Death of Emmett Till (1963)
Poleti 1955 je Emmett Till, 14-letnik iz Chicaga, preživljal počitnice pri stricu v Mississippiju. S prijateljem sta nekega dne obiskala špecerijo v lasti belega para, Roya in Carolyn Bryant. Emmett je (menda zaradi stave) Carolyn, ki je bila takrat v trgovini sama, rekel nekaj opolzkega (še zdaj ni jasno, kaj). Ko je Roy kasneje zvedel, se je besen odločil "Tilla naučiti manir". Fant je bil pretepen do smrti - nekdo mu je iztaknil tudi oko - truplo pa odvrženo v Tallahatchie. Roya in njegovega polbrata je porota, v kateri so sedeli sami belci, oprostila (kasneje sta moža nekemu novinarju zločin priznala). Dylanova pesem o tem dogodku ni nikoli uradno izšla, se pa da na spletu najti kar nekaj koncertnih posnetkov.

George Jackson (1971)
George Jackson je bil pri osemnajstih letih zaradi oboroženega ropa obsojen na zaporno kazen "od enega leta do dosmrtne ječe". za zapahi je ustanovil politično organizacijo Black Guerrilla Family ter bil obtožen (a nikoli obsojen) umora paznika. Napisal je dve politično radikalni knjižni uspešnici (Blood In My Eye in Soledad Brother), leta 1971 pa so ga pazniki - menda med poskusom pobega - pokosili s streli. Dylanova pesem je na radijske valove prišla še istega leta, pel je o "možu, ki so ga oblasti zaradi kraje sedemdesetih dolarjev poslale v ječo, zaklenile vrata in odvrgle ključ."

Hurricane (1976)
Rubin "Hurricane" Carter je bil mala kriminalna "riba", ki je zaplavala v boksarske vode. Leta 1967 je šel v zapor, ker naj bi v nekem baru ustrelil dva (bela) moška in ženski (trije so takoj ali kasneje umrli). Sojenje je bilo v več pogledih vprašljivo (glavna priča je bil Alfred Bello, manjši kriminalec, ki se je v času umora pravzaprav spravljal vljamljat v neko hišo). Umor so odpisali kot rasni zločin, za Carterjevo osvoboditev pa se je potegovalo več vidnih figur, tudi Mohammed Ali in Bob Dylan. pesem Hurricane je izšla na albumu Desire (1976), a je bilo treba nekaj verzov prej militi (to, da je "Bello oropal trupla", bi denimo obveljalo za kleveto). Bella so kasneje razglasili za nezanesljivo pričo, Carter pa je bil leta 1985 spuščen na prostost. Mnenja o njegovi krivdi ostajajo deljena, a izkupiček je v vsakem primeru slab: ameriški sodni sistem je bodisi izpustil trikratnega morilca ali pa nedolžnega človeka po krivem zaprl za skoraj dvajset let.

(delno po The Independent)
Ana Jurc