Fotografije bodo v galeriji Snap Galleries na ogled do 28. junija. Urednik knjige Real Moments Dave Brolan je povedal, da je moral priznanega fotografa dolgo časa prepričevati, da je privolil v objavo vsaj nekaterih Dylanovih fotografij. Feinstein je nazadnje le izbral približno 20 glasbenikovih fotografij, ki jih je posnel v času njegovih turnej iz let 1966 in 1974, medtem ko jih je vsaj toliko, če ne še več, ostalo v fotografovem arhivu. Objave teh ni dopustil iz različnih razlogov: ali se mu niso zdele dovolj dobre ali pa glasbenika prikazujejo v njegovih najbolj osebnih trenutkih, ki jih ni želel deliti s širšo javnostjo.
Burna turneja leta 1966
Še posebno zanimive so fotografije, nastale na Dylanovi svetovni turneji iz leta 1966, ki predstavlja enega izmed burnejših obdobij glasbenikovega življenja. V tem času se je namreč odločil, da svojih skladb ne bo igral več le na akustično, ampak tudi električno kitaro, kar je bilo v vseh krajih, kjer je nastopil, pospremljeno z mnogimi protesti občinstva, ki niso hoteli sprejeti njegovega novega glasbenega sloga. Dylan je zato svoje nastope vedno začel z igranjem na akustično kitaro in končal z njeno električno različico.

Na cesti
Kot je povedal Barry Feinstein, se je z Dylanom spoprijateljil leta 1963, ko ga je njegov menedžer Albert Grossman prosil, da bi se odpravil v Denver, kjer bi v avtomobilski delavnici prevzel njegovega rolls-roycea in ga pripeljal v New York. Dylan se je odločil, da mu bo na poti delal družbo in njuna "ekspedicija" se je razvila v dolgoletno prijateljstvo. Kot je povedal Barry, je bilo potovanje dolgo, vendar zelo zabavno, saj sta se na poti večkrat ustavila, med drugim tudi v baru, v katerem je Bob v mladih letih na klavirju spremljal striptizete. Ker Dylan v tem času ni bil več neznan glasbenik, ju je na poti ustavljalo tudi vse več oboževalcev, kar pa ga ni niti najmanj motilo, ampak celo zabavalo.

Nov pogled na Dylana
Pozneje ga je Dylanov menedžer Grossman zaprosil, ali bi Boba fotografiral za album The Times They Are A-Changin', v kar je Feinstein z veseljem privolil. O fotografskem snemanju je povedal, da je bilo eno najlažjih, kar jih je imel. Naredil je le nekaj posnetkov in takoj vedel, da je posnel tisto, kar je iskal - Boba, kot ga ni videl še nihče. Pravi, da mu je glasbenik povsem zaupal. Oba sta bila velika občudovalca drug drugega.

Fotografija naj izraža čustva
Feinstein je še dodal, da ne namerava povedati vseh podrobnosti, ker želi, da fotografije spregovorijo same zase. Sam ima rad fotografije, ki izražajo različna čustva portretirancev. Ne mara portretov ljudi, ki stojijo na miru in zrejo naravnost v objektiv in v katerih ni nobenega življenja ter čustev. Veliko bolj si želi ujeti resnične trenutke in to je po njegovem zanimalo tudi Boba.

K. S.