Hkrati je bil tudi stoletno gospodarsko, izobraževalno in kulturno središče ter velik umetnostni spomenik. Zgodovinski pečat samostanu in celemu kraju dajejo menihi avguštinci, ki so se tu naselili v 11. stoletju in delujejo še danes. Obisk veličastnega samostana z izjemno zgodovino je res doživetje, skupino je vodnica popeljala po najznamenitejših in najzanimivejših delih kompleksa: v knjižnico, v kateri hranijo zbirko več kot 150.000 knjig; cesarsko marmorno dvorano, kjer so sprejemali Habsburžane in druge aristokrate, ob obisku pa so pripravljali pogostitev za poročno kosilo; v galerijo, v kateri med drugim hranijo tudi znameniti oltar sv. Sebastijana slikarja Albrechta Altdorferja; baročno bazilikoa z Brucknerjevimi orglami in Brucknerjev grob v kripti pod cerkvijo. Nas sta zanimala predvsem samostanska glasbena dediščina in skladatelj Anton Bruckner, poiskali pa smo tudi njegove povezave s Slovenci.

Življenje med St. Florianom, Linzem in Dunajem
Antonu Brucknerju je bil posvečen pomemben del ogleda samostana, saj mnogi pridejo prav zaradi njegovega spomina. Bil je avstrijski skladatelj, organist in teoretik ter glasbeni predstavnik nemško-avstrijske pozne romantike, najbolj znan pa je po simfonijah, mašah in motetih. Rojen je bil leta 1824 v kraju Ansfelden nedaleč od Linza, skladateljev oče je bil šolski učitelj in cerkveni organist, po njegovi smrti je mati mladega Antona poslala v samostan sv. Florijana, kjer se je šolal in bil član znamenitega deškega zbora. Po končanem nadaljnjem šolanju in glasbenem izpopolnjevanju se je leta 1845 vrnil v St. Florian in nastopil mesto učitelja in samostanskega organista; pozneje je postal stolni organist v Linzu. Celo življenje je ostal neprekosljiv mojster orgelske igre in improvizacije, ki so ga hodili poslušat mnogi občudovalci, kot organist je imel koncerte v različnih državah, tudi na seriji recitalov v Franciji in Angliji. Pozneje je opravil glasbene študije na Dunaju in se tja preselil leta 1868 ter postal profesor kontrapunkta in harmonije na konservatoriju in nato na univerzi. Postal je tudi dvorni organist in imel številne občudovalce (med njimi je bil mladi Gustav Mahler), njegova dela so krstno izvajali zlasti na Dunaju pa tudi v različnih nemških mestih. V zgodnjem obdobju je ustvarjal zlasti zborovska in vokalno-instrumentalna dela za cerkveno rabo, v poznejšem obdobju na Dunaju pa simfonije; danes so redno na sporedu njegovi moteti, tri maše, Te Deum in devet veličastnih simfonij, pri čemer se tudi mašne uglasbitve zaradi simfonične narave in obsežnosti praviloma izvajajo na koncertnih odrih. Bruckner je umrl leta 1896 na Dunaju, na lastno željo pa je bil pokopan v kripti samostanske cerkve v St. Florianu.

Skladateljeva glasbena dediščina
Bruckner je bil velik občudovalec skladatelja Richarda Wagnerja in je bil zaradi tega posredno vpleten v spor med njegovimi privrženci in nasprotniki. V življenju si je moral skladatelj zelo prizadevati za uveljavitev na koncertnih odrih in se braniti pred škodoželjnimi glasbenimi kritiki, danes pa so Brucknerjeve glasbene mojstrovine na repertoarju najvidnejših glasbenih ustanov in slavnih izvajalcev ter na posnetkih vodilnih glasbenih založb. Za najpomembnejšega interpreta skladateljevih del velja nemški dirigent Eugen Jochum, ki je pionirsko posnel njegova kompletna velika vokalno-instrumentalna in simfonična dela za založbo Deutsche Grammophon, najvidnejši interpreti Brucknerjeve glasbe so bili tudi Herbert von Karajan, Sergiu Celibidache, Carlo Maria Giulini, Daniel Barenboim, Bernard Haitink … v zadnjem obdobju času tudi Valerij Gergijev. Na Televiziji Slovenija smo nedavno predvajali dokumentarni film o Brucknerju, njegovem življenju in delu ter o izvedbah simfonij v samostanski cerkvi sv. Florijana z Münchensko filharmonijo pod vodstvom maestra Gergijeva.

Samostan sv. Florijana je namreč tudi znamenito glasbeno središče z deškim zborom sv. Florijana, v katerem se glasbeno šolajo izbrani mladi pevci ter sodelujejo pri samostanskem bogoslužju in na koncertih. V raznolikem repertoarju imajo seveda posebno mesto zborovska dela Antona Brucknerja, ki so jih tudi posneli in izdali na zgoščenki. Velik občudovalec Brucknerjeve glasbe je bil Adolf Hitler, ki je obiskal samostan in ga želel spremeniti v skladateljev študijski center, osebno je prispeval tudi za restavriranje orgel. Ob naznanilu Hitlerjeve smrti so na Nemškem radiu predvajali drugi stavek –

Adagio – Simfonije št. 7 v E-duru. Skladatelj je seveda živel mnogo pred vzponom nacizma in s temi idejami ni imel nič, njegova mogočna glasba pa je nekaterim nacistom predstavljala poseben navdih. Avgustu v samostanu tradicionalno potekajo Brucknerjevi dnevi, na katerih se zvrstijo koncerti, simpozij in slovesna maša v baziliki. Po Brucknerju pa so poimenovali tudi osrednjo glasbeno dvorano v Linzu – Brucknerhaus oz. Brucknerjeva hiša, kjer vsako leto organizirajo Brucknerjev festival. Letošnji bo potekal septembra in oktobra na različnih lokacijah v Linzu, nastopili bodo številni znameniti izvajalci, festival pa bodo sklenili s slavnostnim koncertom v baziliki ob 950-letnici avguštinskega samostana sv. Florijana.

Bruckner in Slovenci
S skladateljem in njegovo dediščino smo tako neposredno kot posredno povezani tudi Slovenci. Vodnica je posebej poudarila, da so znamenite Brucknerjeve orgle v baziliki samostana v St. Florianu, ob katerih se je skladatelj v mladih letih glasbeno vzgajal, kot organist pa je na njih igral pri bogoslužju in improviziral, delo slavnega slovenskega orglarskega mojstra Frana Ksaverja Križmana. Izdelane so bile v letih 1770–1774 in ob nastanku in nato še dobrih sto let so bile največje orgle v monarhiji. Pozneje so bile Križmanove orgle večkrat obnovljene in predelane, od leta 1930 pa nosijo Brucknerjevo ime. Orgle prihajajo poslušat številni občudovalci z vsega sveta, obstajajo pa tudi posnetki tega znamenitega zgodovinskega instrumenta, za katerega lahko res velja simbolično ime za orgelski instrument – kraljica glasbil.

Na Dunaju je imel Bruckner tudi slovenske učence. Ob študiju prava se je pri njem namreč kompozicije učil Viktor Parma, avtor vrste oper, operet in scenske glasbe, med drugim je avtor prve v celoti komponirane slovenske zgodovinske romantične opere v treh dejanjih – Urh, grof celjski – iz leta 1895. Bruckner je bil tudi učitelj Josipa Mantuanija, ki je bil umetnostni zgodovinar, arheolog in muzikolog ter se je posebej posvetil raziskovanju življenja in dela skladatelja Gallusa (ena najljubših Brucknerjevih skladb je bil Gallusov motet Ecce quomodo moritur justus), pozneje pa je postal ravnatelj Kranjskega deželnega muzeja v Ljubljani. Tretji Brucknerjev učenec pa je bil Matej Hubad, skladatelj in urednik, solopevec in zborovodja, organist in pianist ter vsestranski glasbeni pedagog in organizator, znan zlasti po delu v Glasbeni matici Ljubljana. Na Slovenskem so danes Brucknerjeva zborovska in orkestrska glasbena dela večkrat na sporedu naših glasbenih ustanov ali gostujočih ansamblov. Naj omenim vsaj dva koncerta, v zadnjih desetletjih, ki sta bila posebej izstopajoča: pred vrsto let je v zlatem abonmaju v Cankarjevem domu dirigent Michael Tilson Thomas z Londonskimi simfoniki sijajno izvedel 9. simfonijo, za koncert ob 80-letnici in slovo od aktivnega glasbenega poustvarjanja pa je zborovodja Mirko Cuderman za koncert v Slovenski filharmoniji izbral izbral Mašo v f-molu in Te Deum.

Glasbeni september s Festivalom Ljubljana in s Slovensko filharmonijo
V začetku septembra bomo lahko v Ljubljani prisluhnili dvema izvedbama Brucknerjevih del. V okviru Festivala Ljubljana bo 1. septembra znameniti Kraljevi orkester Concertgebouw pod dirigentskim vodstvom Daniela Hardinga izvedel 7. simfonijo v E-duru, ki je že ob krstni izvedbi v Gewandhausu v Leipzigu leta 1884 doživela izjemno navdušujoč sprejem in spada danes med skladateljeva najboljša in najbolj priljubljena dela. Šele krstna izvedba te simfonije pri skladateljevih šestdesetih letih mu je prinesla splošno priznanje. Pred desetletji je simfonijo z orkestrom Slovenske filharmonije izvedel in posnel znameniti maestro Lovro von Matačić, z našim hišnim orkestrom, Simfoniki RTV Slovenija, pa jo je v zadnjem obdobju izvedel tudi dirigent Cristian Mandeal in je izšla na zgoščenki pri ZKP RTV.

Zbor Slovenske filharmonije pa bo na koncertu v ljubljanski stolnici 3. septembra pod vodstvom zborovodje Stephena Laytona ob Palestrinovi Missa papae Marceli (renesančna polifonija je ključno zaznamovala Brucknerjev zborovski skladateljski slog) izvedel tudi Brucknerjeve motete. Posamezni moteti so redno na repertoarju slovenskih zborov, tokrat pa bo z njimi uvedel novo abonmajsko sezono našega profesionalnega pevskega zbora ugledni angleški zborovodja Layton, ki je lani v Ljubljani dirigiral Bachovo Mašo v h-molu. Brucknerjeve motete je z angleškim ansamblom Polyphony posnel za založbo Hyperion in požel laskave ocene. Glasba skladatelja Antona Brucknerja bo torej zaključek ljubljanske poletne in uvod v jesensko glasbeno sezono ter priložnost za ponovno srečanje s čudovitimi skladateljevimi deli, katerih glasbeno strukturo in zvočno polnost mnogi primerjajo z arhitekturo velikih evropskih katedral.

^{Andrej Doblehar je etnolog, kulturni antropolog in umetnostni zgodovinar iz Izobraževalnega programa Televizije Slovenije.}