Dick Rowe je tako postal najslavnejši član nesrečnega "kluba slabe presoje", v katerem prav gotovo visoko kotirata tudi založnik, ki ni hotel objaviti zgodbe o mladem čarovniku izpod peresa neke neznane JK Rowling, in predsednik podjetja Western Union William Orton, ki je leta 1876 presodil, da za sto tisoč dolarjev ni vredno odkupiti patenta nekega Alexandra Grahama Bella, češ da čudni aparat, "telefon", ni drugega kot nekakšna igračka. (Že dve leti pozneje je Orton poklapano priznal, da bi se mu zdelo še poceni, če bi ga lahko odkupil za 25 milijonov.)

Podobnih primerov je ogromno, a le malo je takih "članov kluba", ki so se za svoje napake odkupili: Rowe je na primer pozneje - predvsem zato ker so Beatli dokazali, da kitarska glasba vendarle še ni tako zelo v zatonu - podpisal pogodbo z The Rolling Stones.

Rowe je bil v času, ko so mu pot prekrižali Beatli, pri Decci vodja oddelka A&R (Artists and repertoire), torej človek, zadolžen za iskanje novih talentov in bdenje nad razvojem tistih, ki so že delovali pod Deccinim okriljem. Če je gornje besede v resnici izrekel, ne moremo vedeti, ga pa je tako v svoji avtobiografiji (A Cellarful of Noise, 1964) citiral Brian Epstein. Rowe je citat do svoje smrti leta 1986 kategorično zanikal.

Anekdoto bo v prvem delu svoje zajetne, podrobne in že dolgo napovedovane biografije Beatlov v treh delih dokončno razjasnil Britanec Mark Lewisohn, pisatelj, ki o "fantastični četverici" menda ve več kot kdor koli na svetu (vključno s Paulom McCartneyjem in Ringom Starrom). ln Lewisohn opozarja, da so bili na nek način Beatli tisti, ki so zavrnili Decco, češ da jim je založba ponudila izdajo plošče, a na stroške skupine. Tako je bil pravzaprav Rowe tisti, ki je pred petdesetimi leti, februarja 1962, iz Liverpoola dobil pismo z zavrnitvijo.

Beatli so sicer za Decco tudi nastopili - in baje niso pustili najboljšega vtisa. Na podlagi tistega demoposnetka jim tudi on ne bi ponudil pogodbe, je nekoč pozneje priznal George Martin, ki je imel pri založbi Parlophone enako vlogo kot Rowe pri Decci, a Parlophone je Beatle kljub temu vzel pod svoje okrilje.

Brian kdo in The kaj?
Za piko na i Rowe na avdiciji Beatlov za Decco ni nil niti prisoten; svojemu sodelavcu Miku Smithu je naročil, naj se odloči med Beatli in še eno skupino, ki je takrat nastopila zanje, Brian Poole and the Tremeloes. Smith se je odločil za slednje, tudi zato ker so bili doma blizu Londona in ne v zakotnem Liverpoolu.

Podobnih zgodb je tudi v založništvu na pretek
JK Rowling, za katero so začetne težave - rokopis romana Harry Potter in kamen modrosti je zavrnilo kar 15 založnikov - najbrž že davno pozabljene, je prav tako vse prej kot osamljen primer. Za Dnevnik Ane Frank je nek založnik po branju denimo pripomnil, da dekle "nima nobenega posebnega zornega kota ali občutja, ki bi knjigo dvignilo nad raven kuriozitete". Do bolj ali manj enakega zaključka o knjigi, ki je bila do danes prevedena že v 60 jezikov in prodana v tridesetmilijonski nakladi, je prišlo še več kot ducat drugih založnikov.

Tudi Stephen King, ki mu danes prav tako ne gre ravno slabo, je s svojim prvim romanom Carrie naletel na nerazumevanje. "Ne zanima nas znanstvena fantastika, ki tematizira antiutopijo. To ne gre v prodajo," se je glasilo naduto pismo zavrnitve.

Watergate? Nepomembna zgodba!
Časopis San Francisco Chronicle je podobno v temo brcnil z oceno, da serija člankov o vlomu v pisarne Watergate v Washingtonu, ki sta jih napisala Bob Woodward in Carl Bernstein, "bralcev na Zahodni obali ne bo zanimala". Eksplozivna poročila Woodwarda in Bernsteina je tako objavil San Francisco Examiner in ostalo je, kot pravijo, zgodovina.

V nekaterih primerih pa ne gre za to, da je kak lovec na talente spal v službi, temveč je podjetje zlato kuro, ki jo je že imelo v pesti, spustilo iz rok. Pri studiu 20th Century Fox so tako po štirih letih lokalnim TV-postajam prodali pravice za predvajanje serije M*A*S*H, ker so ocenili, da bo njena priljubljenost zdaj zdaj upadla. To se seveda ni zgodilo in vse te postaje so z njo zaslužile neprimerljivo več kot 25 milijonov, kolikor je Fox zahteval za avtorske pravice.