Največji izmed dogodkov ob obletnici rojstva Richarda Wagnerja (1813-1883) bo nova postavitev Nibelunškega prstana v Bayreuthu.

Združitev klasičnega in sodobnega
Poletni festival v Bayreuthu, posvečen izključno Wagnerjevim operam, sta leta 2008 prevzeli njegovi pravnukinji Katharina Wagner in Eva Wagner Pasquier. Odkar sta prevzeli vodenje festivala, se pripravljata na jubilejno leto 2013. Poleg obnovitvenim delom, ki jih je doživela operna hiša, edina, ki jo je posebej za svoje delo zgradil - seveda s ključno finančno pomočjo Ludvika II. Bavarskega - kateri koli skladatelj, je vsa pozornost posvečena programu.

Jubilej bo v mesto na severovzhodu Bavarske pripeljal številne svetovne orkestre, kot so bamberški simfoniki pod vodstvom Jonathana Notta ali dresdenska državna kapela, ki bo nastopila pod taktirko dirigenta Christiana Thielemanna. Mladim bo namenjen projekt Wagner se spozna s popom in rockom (Wagner meets Rock and Pop), poleg tega se bodo v mestu zvrstili kongresi, predstavitve knjig in branja.

Antisemitizem je izražal tudi v glasbi
V sodelovanju z mestom Leipzig bodo v Bayreuthu izvedli tudi Wagnerjeva zgodnja dela, ki jih sicer ne umeščajo na vsakoletne festivale na Zelenem griču. Festival, potekal bo med 25. julijem in 28. avgustom, bo v največji meri zaznamovala nova postavitev operne tetralogije Nibelunški prstan (Rensko zlato, Valkira, Siegfried in Somrak bogov), ki sta jo sestri Wagner, potem ko je sodelovanje odpovedal Wim Wenders, zaupali Franku Castorfu. Postavitev režiserja, ki svoje ustvarjanje pogosto prepleta s provokacijami, bo sprožila številne polemike, že dalj časa napovedujejo nemški mediji.

Polemike so tudi sicer sestavni del Wagnerjevega življenja in dela. Wagner od nekdaj, sploh pa po drugi svetovni vojni, razdvaja občinstvo. Ni skrivnost, da je bil skladatelj odkrit antisemit. Pogosto mu oponašajo njegov članek Der Judentum in der Musik (Judovstvo v glasbi), v katerem za dosežke judovskih glasbenikov ne najde lepih besed. Wagner je večkrat izrazil prepričanje, da Judje po krivem vodijo svet, toda, kot opozarjajo nekateri poznavalci duhovne zgodovine 19. stoletja, je bil takšen antisemitizem takrat nekaj povsem običajnega.

Omadeževani sloves, ki se ga je težko znebiti
Zagovorniki Wagnerjevega dela opozarjajo, da se je skladatelj v glasbenih dramah Leteči Holandec, Lohengrin, Tristan in Izolda, Mojstri pevci nürnberški, Tannhäuser in Nibelunški prstan opiral na univerzalnost mita, spopad med dobrim in zlim, ljubeznijo in sovraštvom. Vse njegovo delo prevevata silovito hrepenenje po odrešitvi nekakšnega prekletstva ter dvojnost med strastno čutnostjo in čisto duhovnostjo.

Wagner je nudil neizčrpen vir navdiha Adolfu Hitlerju, ki je bil reden in zaželen gost ter pozneje tudi finančni pokrovitelj festivala v Bayreuthu. Hitler je se oplajal z velikimi miti in heroji iz Wagnerjevih oper ter jih projiciral na nemški narod. Še posebej je bil očaran nad scenografijo in mizanscensko postavitvijo, ki ju je nato verno preslikaval na svoje politične shode v Nürembergu. Bayreuth je v času Hitlerja postal meka nacistov in s tem pridobil sloves, ki se ga je, čeprav se vodstvo festivala močno trudi, le težko otresti.