V tem tednu bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji Ludwiga van Beethovna, čigar dela bo kar tri večere poustvarjal Trio Elegiaque. Foto: Festival Ljubljana
V tem tednu bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji Ludwiga van Beethovna, čigar dela bo kar tri večere poustvarjal Trio Elegiaque. Foto: Festival Ljubljana
Trio KotorArt so: violinist Roman Simović, klarinetist Aleksandar Tasić in pianist Ratimir Martinović. Foto: Festival Ljubljana

Črnogorski zasedbi bo mogoče v Viteški dvorani Križank prisluhniti v ponedeljek; v torek, sredo in četrtek pa bo Trio Elegiaque v treh večerih izvedel vse Beethovnove klavirske trie.

V ponedeljek se, kot piše v programski knjižici Festivala Ljubljana, obeta poseben večer, saj bodo glasbeniki iz zasedbe KotorArt na koncertu ob 20.00 predstavili kar štiri izjemno zanimive skladbe za violino, klarinet in klavir. Program obsega dela ruskega skladatelja Igorja Stravinskega, Arama Hačaturjana iz Armenije in madžarskega skladatelja Bele Bartoka, ki predstavljajo pomembne stebre glasbenega razvoja prejšnjega stoletja. Program bodo dopolnili še z delom Taraf Trio, ki ga podpisuje sodobni črnogorski skladatelj Žarko Mirković.

Uspešna črnogorska trojica
Trio KotorArt sestavljajo violinist Roman Simović, klarinetist Aleksandar Tasić in pianist Ratimir Martinović. Vsi trije so priznani tako doma kot v tujini. Simović je koncertni mojster slovitega Londonskega simfoničnega orkestra, Tasić, sicer zmagovalec številnih glasbenih tekmovanj, med drugim igra kot solo klarinetist z nekaterimi najboljšimi evropskimi orkestri in dirigenti, Martinović pa je umetniški vodja festivala KotorArt v črnogorskem mestecu Kotor.

Elegični trio z Beethovnom
V tem tednu bodo na svoj račun prišli tudi ljubitelji Ludwiga van Beethovna, čigar dela bo kar tri večere poustvarjal Trio Elegiaque. Repertoar francoske zasedbe, ki jo sestavljajo violončelistka Virginie Constant, violinist Laurent Le Flecher in pianist Francois Dumont, sega vse od del iz klasičnega obdobja do sodobnih skladb.

Kako je klavirski trio dobil gravitas?
V festivalski knjižici Katarina Hočevar kot zanimivost izpostavlja, da je bila skladba, ki jo je Beethoven označil z opusno številko ena, prav klavirski trio. Ob krstni izvedbi tria je tudi sam nastopil, s čemer je želel narediti vtis na dunajsko občinstvo ter obenem opozoriti javnost na svoje delo. Ta zvrst ga je spremljala vse življenje. Klavirski trio, ki je ob koncu 18. stoletja slonel na zakoličenih normah glasbene zvrsti, se je z Beethovnom osvobodil vnaprej določene razvedrilne vloge in postal glasba, "ki nekaj pove". Beethoven je dojemanje klavirskega tria kot komorne zvrsti okronal z znamenitim in najobsežnejšim klavirskim triem, imenovanim Nadvojvoda.