V oddaji Opus bo avtorica Darja Korez-Korenčan gledalce vodila skozi tiste Shakespearove zgodovinske tragedije, ki so navdihnile velike skladatelje: Verdija, Gounoda in Prokofjeva.
Povod za tovrstno tematiko je bila med drugim premiera Verdijeve opere Otello v koprodukciji ljubljanske Opere in Cankarjevega doma.

Ob tokratni uprizoritvi je mogoče spoznati vzgibe, ki so bili glavni vzrok za to, kako je Arrigo Boito po Shakespearovi predlogi zasnoval libreto za to najzrelejšo Verdijevo mojstrovino. Opera sodi med najpretresljivejše z ljubezenskim duetom, arijami Desdemone, Jagovim credom, kvartetom glavnih protagonistov in tragičnim koncem.

Brezčasnost likov iz Otella in kako so videti danes
V oddaji bo mogoče videti, kako se pne dramaturški lok od prihoda velikega bojevnika Otella na Ciper do njegovega umora lastne žene Desdemone. Temu botruje z zlom prežet Jago, saj sovraži Otella, ki je podelil visoki čin drugemu. Jago pretkano zasnuje peklenski načrt, ki na osnovi lažnih podtikanj vzbudi v Otellu neznansko ljubosumje, da na koncu zadavi svojo ženo Desdemono, ki velja za poosebljenje lepote, miline in iskrenosti.

Otello pa ves čas velja za drugačnega, saj je pripadnik berberskega ljudstva v severni Afriki, zato je neke vrste izobčenec, hkrati je odličen bojevnik, ki premaga Turke, je strasten ljubimec, strt junak in na koncu velik maščevalen divjak, ki prepozno spozna resnico in ubije še sebe. O povezavi Shakespearove tragedije z Verdijevo opero bo spregovoril režiser ljubljanske predstave Manfred Schweigkofler, o glasbeni plati te opere pa dirigent Jaroslav Kyzlink.

Za gledalce bo gotovo najzanimivejše širše sociološko razmišljanje Svetlane Slapšak o tem, kako je mogoče danes videti like Otella, Jaga in Desdemone v sodobnem času, presenetljiva primerjava, ki na prvi pogled osupne, ko pa se pozorneje ozremo okrog sebe, lahko ugotovimo marsikaj.

Še druge opere po Shakespearovi predlogi
V oddaji bodo predstavljene tri Verdijeve opere, ki slonijo na Shakespearovi predlogi. Po Otellu je nastala zadnja Verdijeva opera Falstaff, ki je v nasprotju z vsemi preostalimi komična. Verdi se je od opernega sveta poslovil kot smejoči se modrijan. Shakespeare ga je zanimal že v zgodnjem obdobju, ko je spisal opero Macbeth, ki pa zaradi mračnosti in odsotnosti ljubezenske zgodbe ni nikoli dosegla takšne popularnosti kot njegove druge opere.

Romeo in Julija je gotovo najbolj tragična ljubezenska zgodba, ki jo je po Shakespearovi tragediji prelil v glasbo Charles Gounod, a bolj kot opera, je pozneje na to temo postal priljubljen istoimenski balet Sergeja Prokofjeva. V Opusu bo mogoče izvedeti tudi, kakšni so bili začetki tega baleta.

Shakespeare na naših tleh
Ob koncu oddaje boste lahko slišali še odlomke iz pesmi najbolj znanih Shakespearovih iger ob spremljavi renesančne glasbe. Pesmi je zbral in interpretiral velik poznavalec Shakespeara in prevajalec Marjan Strojan, ki bo spregovoril tudi o tem, zakaj teh pesmi skorajda ne poznamo.

Avtorica bo v oddaji na dan slovenskega kulturnega praznika na kratko spomnila na razlike v življenju med našim poetom Francetom Prešernom in Williamom Shakespearom ter tudi kakšna je povezava med Shakespearom in Piranom.