Evelyn Glennie nastopa po vsem svetu in izvede letno več kot sto koncertov. Do danes so zanjo napisali več kot sto skladb za tolkala in orkester, komornih del in skladb za ansambel tolkal. Foto:
Evelyn Glennie nastopa po vsem svetu in izvede letno več kot sto koncertov. Do danes so zanjo napisali več kot sto skladb za tolkala in orkester, komornih del in skladb za ansambel tolkal. Foto:
Skladatelj in akademik Lojze Lebič
Lebič je skladateljsko izšel iz skupine Pro musica viva, izpopolnjeval pa se je na poletnih tečajih za sodobno glasbo v Darmstadtu. Foto: burger.si

Četrti abonmajski koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki se je odvil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je gostil tolkalistko Evelyn Glennie, koncert pa je vodil šef dirigent En Shao.

Lojze Lebič je Archifonijo - preludij za godala napisal leta 2005 na pobudo Monike Kartin, ki je bila v tistem času programska direktorica Slovenske filharmonije. Gre za zaporedje različnih glasbeno-povednih dogajanj, razpetih med virtuozno, tudi motorično živostjo in zvočno negibnostjo, veliko dinamično širino in komaj slišnim tonskim drgetom.

Ponovna izvedba v Ljubljani
Koncert za tolkala in orkester Veni veni Emmanuel je MacMillan napisal leta 1992 za tolkalistko Evelyn Glennie. Glasbenica, ki je glasbo študirala na visoki šoli Ellon in na Kraljevi akademiji za glasbo v Londonu, je delo prvič odigrala 10. avgusta 1992 v kraljevi Albertovi dvorani v Londonu s Škotskim komornim orkestrom pod vodstvom dirigenta Jukka - Pekka Sarasteja.

Delo Veni veni Emmanuel je utemeljeno na stari adventni pesmi z enakim naslovom. Enostavčno delo ima pet delov: uvodu sledi korus v ritmu srčnega utripa, nato odlomek v ritmu srednjeveškega plesa hocquetusa, sekvenčni prehod pa vodi v hvalnico, po kateri se ponovi ples.

Tolkista, ki posluša s telesom
Evelyn Glennie dojema ritem dobesedno s celim telesom; z neverjetno življenjsko energijo in predanostjo glasbi je premagala skoraj popolno okvaro sluha, ki bi sicer onemogočila slehernega glasbenika. V svojem družbenem delovanju se zavzema predvsem za enakost prizadetih oseb in dostopnost glasbene izobrazbe vsem mladim.

Nadgradnja Beethovna

Berliozova Fantastična simfonija s podnaslovom Poglavje iz življenja umetnika je eno izmed temeljnih del glasbene romantike. Napisano je bilo leta 1830, krstno izvedbo pa je doživelo decembra istega leta na Pariškem konservatoriju. Berlioz je s fantastično simfonijo nadgradil Beethovnova skladateljska načela, in sicer tako, da je abstraktni sonatni obliki, ki je hrbtenica vsakega simfoničnega dela, dodal domišljijsko razburkano zunajglasbeno programsko zasnovo.