Na tretjem večeru njihovega koncertnega cikla je Simfonični orkester RTV Slovenija spremljal Novi Babilon iz leta 1929, klasično mojstrovino ruske kinematografije, ki sta jo režirala Grigorij Kozincev (1905-1973) in Leonid Trauberg (1902-1990).

Duh časa na temeljih Zolaja in impresionistov
Film prikazuje boj komunardov skozi žalostno ljubezensko zgodbo Louise in Jeana, ki sta ujeta v spopad med delavci in buržoazijo, do katerega je prišlo v Parizu spomladi leta 1871. Film je sestavljen iz osmih večjih enot, zgodovinske dogodke pa opisuje v kratkih prizorih, ki poudarjajo nasprotje med lagodnim življenjem srednjega razreda na eni strani in bedo delavcev in revežev na drugi. Da bi bolje zajela duha časa, sta se režiserja oprla na delo Emila Zolaja. V filmu se izmenjujeta melodrama in zgodovinski spektakel, zaradi divjega tempa pa spominja na burlesko. Kozincev in Trauberg sta Zolajev pripovedni realizem nadgradila z likovno govorico impresionističnih slikarjev, predvsem Eduarda Maneta in Toulouse-Lautreca.

Ob svojem nastanku je veljal Novi Babilon predvsem v Rusiji za skrajno protisloven film. Kritizirali so ga, češ da je lahkomiseln in larpurlartističen, oblast pa je bila do filma sumničava tudi, ker je s prevelikim navdušenjem prikazoval anarhijo, dekadenco in junaško mučeništvo.

Šostakovičeva filmska glasba več kot zgolj spremljava
Dimitri Šostakovič je bil star komaj 22 let, ko je napisal glasbo za Novi Babilon, eleganten in in vznemirljiv kolaž koračnic, kankanov in karnevalske glasbe. Njegovo delo je polno duhovitih disonanc, poskočnih, posmehljivih ritmov in trobilnega leska. Raje, kot da bi podpirala viskoleteče filmske podobe, glasba ironizira filmsko dogajanje. Režiserja sta bila izjemno zadovoljna. Dejala sta, da glasba močno podpira sporočilo njunega filma.

Šostakovičeva glasba je zgleden primer skladateljeve želje, da bi naredil nekaj več kot zgolj glasbo, ki spremlja filmsko dogajanje. Želel si je, da bi njegova glasba zrcalila in poglobila pomen posameznih prizorov in poudarila bolj njihovo vsebino kot vidno podobo. Glasba pripomore tudi k sporočilnosti filma. Nikakor ni nepomembna, saj je polna čustev in posmeha.

Način, kako skladatelj z veliko domišljije uporablja glasbene citate, še poveča ironični naboj filma. Šostakovičeva filmska glasba je zvest odsev časa in priča o naprednem odnosu sovjetskih umetnikov do umetnosti in družbe ter njihove velike vere v prihodnost.

Helmut Imig, filmski specialist
Dirigent Helmut Imig, rojen leta 1941, je študiral klavir, muzikologijo in dirigiranje v Kölnu in Parizu. Sprva se je posvetil operi in opereti, kasneje pa je postal specialist za filmsko glasbo. Bil je dirigent v opernih hišah v Bremnu, Osnabrücku in Münchnu ter glavni dirigent opere in simfoničnega orkestra v Essnu. Od leta 1984 je svobodni umetnik in redno sodeluje z evropskimi orkestri. Med njegovimi filmskimi projekti naj posebej omenimo spremljavo filmske predstave filma Ben Hur v cirkusu Krone v Münchnu.