Knjiga prinaša več kot polstoletni pregled delovanja simfonikov in njihovih predhodnikov. Foto: RTV SLO
Knjiga prinaša več kot polstoletni pregled delovanja simfonikov in njihovih predhodnikov. Foto: RTV SLO
Knjiga o simfonikih
Gradivo sta uredila Matej Venier in Nela Malečkar. Foto: RTV SLO
Matej Venier
Matej Venier je zbral gradivo in ga sooblikoval. Foto: RTV SLO

Gradivo za obsežno delo je zbral umetniški vodja simfoničnega orkestra Matej Venier, ki ga je skupaj z Nelo Malečkar uredil v knjigo. Ta prinaša podatke o zgodovini zasedbe, ustanovljene leta 1955, o skupinah, ki jih velja omeniti kot njene predhodnike, šefih dirigentih, koncertnih mojstrih, koncertih in izdajah, ki jih je bilo v pol stoletja več kot 550.

Kot je na predstavitvi povedal Venier, je bilo posebej zahtevno dobiti podatke za prvih petnajst let; v knjigi, naslovljeni kar po zasedbi, ki jo obravnava, so tako zapisali le podatke, za katere so prepričani, da so točni, raje pa so izpustili navedbe, za katere bi se lahko zaradi nezanesljviih virov pokazalo, da ne držijo. Pri delu jim je med drugim pomagala kadrovska služba RTV-ja, s pomočjo katere so rekonstruirali vse zasedbe orkestra.

Razmišljanja glasbenikov in Štakula
O simfonikih, njihovih nalogah in pomenu za slovenski kulturni prostor sta razmišljala nekdanji generalni direktor RTV-ja Aleks Štakul in skladatelj Jani Golob, Gregor Pirš se sprašuje o tem, ali se da slediti izključno zakonitostim umetniškega iskanja, David de Villiers opozarja, da orkester potrebuje varno okolje, Dušan Velkaverh popelje od koncerta do koncerta, Marko Munih se spominja svojega sodelovanja s simfoniki, Vinko Globokar pa odpira dilemo, ali naj orkester le ugaja ali tudi vzgaja.

Kakšna prihodnost jih čaka?
Matej Venier je opravil tudi več pogovorov, in sicer s skladateljem Ivom Petrićem, dirigentoma Samom Hubadom in Antonom Nanutom ter tonskim mojstrom Sergejem Dolencem. Jasna Nemec Novak se je ozrla v čas med letoma 1928 in 1955, Bent-Erik Rasmussen pa je pogledal v prihodnost, kakršna naj bi čakala radijske orkestre. Ob šefih dirigentih in koncertnih mojstrih so predstavljene tudi komorne zasedbe Pihalni kvartet RTV Ljubljana, Slovenski godalni kvartet, Ljubljanski godalni kvartet in Komorni orkester RTV Ljubljana in druge zasedbe.

Velik del knjige zavzemajo podatki o koncertih, ki so popisani z dirigenti, solisti in koncertnim programom, posebno poglavje pa zajema tudi zgodovina Slovenske popevke, neločljivo povezana z zasedbami RTV Slovenija.