Na peti izdaji Festivala slovenskega šansona je žirijo najbolj prepričala skladba Dobri možje v izvedbi petih glasbenikov, ki slišijo na ime Same babe.

Na festivalu, ki ga 1. program Radia Slovenija prireja vsaki dve leti, se je letos predstavilo devet izvajalcev. Te je žirija v sestavi Nadje Jarc, Gorana Dekleve in Žige Staniča, izbrala izmed 34 prijavljenimi deli. Poleg zmagovalne skladbe so v Studiu 14 Radia Slovenija prisluhnili še šansonom Ljubim izvajalke Barbare Čokl, Negotov Tomaža Domiclja, Harmonika samo za dva, ki ga je predstavila Romana Kranjčan, Tranzicija Mira Seška, Daleč stran v izvedbi skupine X MUZA, Sanjači Aleša Hadalina, Sem glas pevke Ive Stanič in Zavesa Danijela Malalana.

"Potrebujemo tako glasbo"
Kot je ob razglasitvi zmagovalca povedal predstavnik žirije Žiga Stanič, s festivalom šansona med drugim tudi dokazujejo, da lahko kakovostna glasba preživi brez dodatne navlake 'pompa' in 'glamruja', ki sicer rada spremljata vedno večjo količino domačega glasbenega ustvarjanja brez prave vsebine in s suhoparno glasbeno 'opravo'. Opozoril je še na upad priljubljenosti domače glasbe in izpostavil vprašanje, kam je izginila slovenska glasbena identiteta. Prav v takih izdelkih, ki jim je bilo mogoče prisluhniti na Festivalu slovenskih šansonov, lahko iščemo odgovor na to vprašanje. Da tako glasbo potrebujemo, se strinja tudi urednica 1. programa Radia Slovenija Tatjana Pirc, ki je čestitala nagrajencem. Zasedbi Same babe podeljuje Radio Slovenija poleg priznanja tudi 1.100 evrov.

Večer, ki mu je bilo mogoče prisluhniti v neposrednem prenosu na 1. programu Radia Slovenija, je povezoval glasbenik in igralec Jose. Vsako skladbo je napovedal z 'rapom' o njeni vsebini, po predstavitvi vseh sodelujočih skladb pa je k svojim rimam pritegnil tudi občinstvo. Medtem ko je žirija presojala o tem, kateri šanson jo je najbolj nagovoril, se je voditelj prelevil v glasbenika in z občinstvom ustvaril skladbo o šansonu in tem, kako dobro ga slovensko občinstvo pozna. V skladbo je namreč vpletel anketo iz ulice, v kateri so mimoidoče povprašali po tem, kaj je to šanson in kako pogosto mu prisluhnejo. Kakšen 'rap o šansonu' se je iz tega izcimil, prisluhnite v priloženem videoposnetku.

"Vsa čast tistemu, ki se šansona sploh loti,
saj se je, mislim, da nemogoče z njim ukvarjat po pomoti.
Če ti leži in če ti sede, skladaj, ustvarjaj, piši besede, recitiraj, skratka interpretiraj.
Zame je bistvo šansona v glasu, v načinu petja šansonjerja, ki poje,
ko čutim z njim in čutim besedilo kot svoje.
Saj misel do mene pride preko glasu,
drugega ni, le glas je tu.
Šansonu je v naravi, da nam šansonjer z načinom petja pravi:
če hočete spoznat moj pravi obraz,
poslušajte dobro, ker jaz sem glas…"
je le nekaj rim o šansonu, ki jih je Jose zložil za to priložnost.

Če ste zamudili prenos festivala in bi si želeli devet skladb zavrteti znova, jih najdete na zgoščenki z naslovom Festival slovenskega šansona 2009, ki jo je izdal ZKP RTV Slovenije.

Skladbe, ki so že postale šansoni leta
Leta 2001 so slavile skladbe Odisej šansonjerja Jureta Ivanušiča, Cirkus 1913 Simona Šimata, Hrepenenje Štefana Miljeviča in Cigaret' Andraža Hribarja. Leta 2003 so bili najboljši Strahovi iz velikih sob Andreja Rozmana – Roze, Kabaret brez skrbi Saše Olenjuka in Norec Aleša Hadalina. Na Festivalu slovenskega šansona leta 2005 so bili nagrajeni Žabja vas Jureta Ivanušiča, Brez sramu in brez strahu v izvedbi skupine Olivija ter Dama reklama Matjaža Romiha. Predlani pa je zmagal šanson Oda sendviču Marka Boha.
M. K.