Fundacija Ladko Korošec in zagorska občina sta v Weinbergerjevi hiši v Zagorju odprli spominsko sobo opernemu pevcu Ladku Korošcu. Soba nima podobe klasičnega muzeja, pač pa multimedijskega prostora. V središču je dokumentarni film o Korošcu, so sporočili iz zagorskega kulturnega doma.

V spominski sobi, ki so jo odprli na pevčev rojstni dan, je na ogled še nekaj Koroščevih osebnih predmetov, skupaj s slikovnim gradivom, ki dokumentira njegove številne nastope doma in po svetu. Soba je na ogled vsem, ki želijo izvedeti več o opernem pevcu, še posebej je zanimiva za šolsko mladino in ljubitelje operne glasbe, so prepričani v kulturnem zavodu. Fundacija Ladko Korošec še dopolnjuje gradivo, tako da bo v prihodnje na ogled tudi velika zapuščina filmskega gradiva, ki ga je na svojih poteh po svetu posnel Korošec sam.

Pri projektu so poleg fundacije Ladko Korošec in Občine Zagorje sodelovali še družina Ladka Korošca, Gledališki muzej iz Ljubljane, Filmski arhiv Slovenije, TV Slovenija, Kulturni center Delavski dom Zagorje in podjetje Multima.

Odigral več kot 100 različnih vlog
Ladko Korošec, rojen 3. avgusta 1920 v Zagorju, je umrl 21. marca 1995 v Ljubljani. Bil je eden najvidnejših slovenskih opernih pevcev v drugi polovici 20. stoletja. Svojo poklicno pot je začel kot igralec. Po končani dramski šoli na poznejši Akademiji za glasbo je leta 1941 začel igrati v ljubljanski Drami. Pozneje ga je slovenski skladatelj Vilko Ukmar angažiral v ljubljansko Opero. Med drugim je bil učenec profesorja Julija Betetta. V svoji pevski, v glavnem operni, karieri je odigral več kot 100 različnih vlog.

Najbolj se je vtisnil v spomin po interpretacijah buffo vlog (Kecal v Prodani nevesti, Don Bartolo v Seviljskem brivcu, Štrukelj v Gorenjskem slavčku, Don Pasquale v istoimenski operi). Mednarodno zelo odmevno je bilo njegovo sodelovanje z basistom Miroslavom Čangalovićem v Massenetovi operi Don Kihot.

Korošec je bil tudi trikratni dobitnik Prešernove nagrade. Leta 1949 je nagrado prejel za vlogo Don Pasquala v istoimenski operi Gaetana Donizettija, leta 1959 za pevski vlogi Sancha Pansa in Don Pasquala. Leta 1978 je bil nagrajen za operni pevski opus. Deset let pozneje je prejel še Bettetovo nagrado Društva glasbenih umetnikov Slovenije.