Britanski glasbenik bo oktobra izdal album svojih glasbenih (pre)interpretacij glasbe za lutnjo iz 16. stoletja; z izdajo rahlo neortodoksnega ploščka bo tvegala nemška založba Deutsche Grammophon. Zamisel za album se je začela nazorneje oblikovati šele po Stingovem lanskem sestanku z znanim bosanskim lutnjarjem Edinom Karamazovom.

Stingu je njegovo prvo lutnjo pred dvema letoma v dar poklonil kitarist Dominic Miller; glasbilo je v njem zbudilo njegovo že rahlo pozabljeno dolgoletno ljubezen do opusa skladatelja Johna Dowlanda, ki je v 16. stoletju pisal tudi glasbo za lutnjo. Dowland, ki ga med živimi ni že od leta 1626, se je v zgodovino najizraziteje zapisal s pesmijo Flow My Tears. "Bil je pravzaprav prvi pisec besedil in pevec v eni osebi in na neki način smo vsi kantavtorji njegovi dolžniki."

Mož v pajkicah?
"Novi album je nenavaden, ampak očarljiv, in mislim, da bo v ljudeh zbudil zanimanje," je optimističen Anglež, ki bo na albumu seveda tudi pel. Ni znano, ali si bo omislil tudi značilno opravo šestnajstega stoletja, kakršno smo že večkrat opazovali v kakem filmu iz obdobja elizabetinske Anglije.

Sting se sicer že pred izidom albuma, 4. junija, podaja na evropsko turnejo, verjetno pa lahko ugibamo, da na njej ne bo brenkal (le) na lutnjo. Po otvoritvenem koncertu v Lizboni bo Stinga zaneslo tudi na bolj odročne konce Evrope, kakršni so Litva, Izrael, Monako in Rusija. V Slovenijo ga tokrat ne bo - še najbližje bo prišel 19. junija, ko bo nastopil v Novem Sadu.