V Stari elektrarni v Ljubljani so drugič uprizorili predstavo Stripsody 2, v kateri se nastopajoči ukvarjajo z novimi zvoki, vokalnimi tehnikami in izraznimi oblikami.

K predstavi t. i. vokalnega gledališča, ki se nagiba k čisti glasbi, a se hkrati otresa nadzora, je Šilčeva povabila tudi Bojana Goriška, Simono Raffanelli Krajnc, Biserko Petkovič, Nadjo Stegne, Zvezdano Novakovič in Giovannina Raffanellija kot nastopajoče, avtorja vizualne podobe Davida Orešiča, oblikovalko kostumov Gordano Gašperin in oblikovalca zvoka Danila Ženka. Skoraj enaka je bila tudi zasedba prve oblike istega projekta, le da je v dvojki Gorišek nasledil Marino Gumzi.

Avtorji, ki so se ukvarjali z literarnimi eksperimenti
Podobna je bila tudi izbira avtorjev glasbe in besedil, vkomponiranih v predstavo. Šilčeva je ob pomoči sodelujočih glasbenikov besedila Silvie Plath, Jamesa Joycea, Geneze, Rainerja Marie Rilkeja, Rumija, Christiana Morgensterna in Gertrude Stein ter glasbo Johna Cagea, Adriane Hölszky, Wilfrieda Hillerja, Erika Bergmana, Rogerja Marsha, Arneta Mellnäsa, Erika Satia, Jovanke Trbojević, Daryl Runswick, Kathy Berberien in Clauda Lennersa povezala v predstavo, ki vzpostavlja nova razmerja med izraznimi sredstvi.

Projekt, ki ni dokončan, a bo že na odru
"Projekt Stripsody 2 je vmesna oblika med koncertno in odrsko živo umetnostjo in ni zaključena in dokončna," ga opisujejo njegovi oblikovalci, ki poudarjajo, da Stripsody 2 ustvarja novo "uprizoritveno hierarhijo, ki jo prek glasu določajo partiture sodobnih vokalnih del". Obiskovalci lahko pričakujejo predstavo glasbenega gledališča sodobne glasbe, interdisciplinarno delo z elektroniko, videom, vizualno umetnostjo, dramo in literaturo ter "soredje kontrastnih elementov sodobne vokalne glasbe".

Pobude iz zgodovine se uresničujejo
K povezovanju sicer nepovezanih melodij in besed je ansambel !Kebataola! in Šilčevo spodbudila zgodovina glasbe, ki jo dojemajo kot večne poskuse ohranjanja vezi med prvotno enotnostjo besede in glasbe. Več stoletij so povezavo skušali obuditi s t. i. mousiko, v kateri se prepletajo gib, glasba in beseda, veliko pa je s t. i. zvočno poezijo, novo glasbo in avantgardizmi v njej prispevalo še 20. stoletje. Meje med glasbo, literaturo, gledališčem in likovno umetnostjo so pomagali rušiti tudi literarni eksperimenti, ki so se jih lotevali avtorji, katerih dela so povzeta tudi v Stripsodyjih 1 in 2. Ponovno združitev umetniških zvrsti pa dokazuje tudi Stripsody 2.