Norah Jones je leta 2003 z osmimi grammyji postala nesporna kraljica podelitve zlatih gramofonov. Foto:
Norah Jones je leta 2003 z osmimi grammyji postala nesporna kraljica podelitve zlatih gramofonov. Foto:
Richard Julian
Richard Julian opozarja, da glasba Little Willies ni preveč podobna samostojnim projektom njihove pevke, in upa, da ji izlet v country ne bo preveč škodil.

Norah Jones se je pred publiciteto v zadnjem času umaknila pod okrilje zasedbe Little Willies, ki bodo 7. marca pri založbi EMI izdali istoimenski prvenec. Ime ni šala na račun njihovih moškosti, ampak svojevrsten poklon country legendi Willieju Nelsonu. Njihov album bo namreč zbirka predelav zimzelenih country klasik, ki so jih spisali mojstri žanra, kakršna sta Townes Van Zandt in Kris Kristofferson, za nameček pa so dodali še štiri sveže skladbe.

Iz gole ljubezni do glasbe
Little Willies so ubrali za glasbeno industrijo nenavaden pristop: zbuditi skušajo čim manj pozornosti senzacionalističnih medijev, najbolje pa se počutijo na nastopih za svojo stalno publiko v newyorškem klubu Living Room.

Toda glas o Norah Jones in njeni spremljevalni zasedbi - sestavljajo jo Lee Alexander, Richard Julian, Jim Campilongo in Dan Reiser - se je v zadnjem času tako razširil, da njihovi nastopi privabijo za majhne prostore ogromne množice.

Medvedja usluga založbi?
Little Willies nočejo zbujati vtisa, da se skušajo z izdajo albuma priključiti valu ponovnega odkritja tradicionalnejših glasbeih struj, ki je v zadnjem letu preplavil ZDA. Pravzaprav so svoj album najprej hoteli izdati samo prek spleta, a so si premislili, ker imajo podpisano pogodbo z založbo EMI in bi se jim taka poteza zdela nepoštena. Šalijo se celo, da so pri EMI veseli, da se je Norah preizkusila v countryju, ker upajo, da ga bo s tem "spravila iz sistema" in ga pri snemanju naslednje samostojne plošče pustila ob strani.