17. februarja 1926 na Dunaju rojeni Friedrich Cerha je po poročanju avstrijske tiskovne agencije APA umrl danes v svojem rodnem mestu. Čeprav je deloval kot dirigent, izvajalec in znanstvenik, bo najbolj ostal v spominu njegov obsežen glasbeni opus, ki je še zmeraj zelo priljubljen.

Prve skladbe že pri osmih letih starosti
Friedrich Cerha je že kot otrok izkazal velik glasbeni talent in tako je že pri šestih letih začel igrati violino. Dve leti pozneje je že zložil svoje prve skladbe in se na lastno pobudo začel učiti harmonijo in kontrapunkt. A je njegovo glasbeno pot prekinil tok zgodovine. Še pred koncem srednje šole je bil leta 1943 vpoklican v nemški vermaht, a je kot deklarirani nasprotnik nacističnega režima dezertiral in pobegnil v planine na Tirolskem.

Vojnim letom je sledil študij na univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Kot doktor nemškega jezika je vzdrževal stike s Klubom umetnosti, v katerem so prevladovali avantgardni slikarji in pisatelji. Od leta 1959 je poučeval na dunajski glasbeni akademiji, med letoma 1976 in 1988 tudi kot profesor za kompozicijo, notacijo in interpretacijo nove glasbe.

Die Reihe za popularizacijo sodobne glasbe
Pri starosti 32 let je bil med ustanovitelji komorne zasedbe za novo glasbo Die Reihe, ki je širšemu občinstvu približevala sodobna dela. V tem obdobju se je le še povečala njegova naklonjenost t. i. drugi dunajski šoli okoli Albana Berga, Antona Weberna in Arnolda Schönberga. Iz te naklonjenosti je izšlo tudi njegovo dokončanje Bergovega opernega fragmenta Lulu Albana Berga, ki mu je Cerha dodal tretje dejanje. Delo je krstno izvedbo doživelo leta 1979 v Parizu pod taktirko Pierra Bouleza.

Cerha podpisuje tudi opero Baal po dramskem besedilu Bertolta Brechta, s katerim se je prebil na mednarodno sceno sodobne glasbe. Krstno so jo uprizorili leta 1981 na salzburškem festivalu. Med njegovimi najbolj znanimi deli pa so tudi Spiegel, Netzwerk in literarna opera Die Pied Piper po Carlu Zuckmayerju.

Slovo od taktirke zaradi ljubezni do skladanja
Sicer je Cerha najraje zlagal stvaritve za velike orkestre, ki so slogovno še vedno zakoreninjene v drugi dunajski šoli. Med drugim je ustvaril še Rekviem in po naročilu državne operne hiše na Dunaju tudi opero Der Riese vom Steinfeld. Cerha je pravzaprav zaradi ljubezni do skladateljskega dela opustil delo dirigenta.

Friedrich Cerha je skozi leta za svoje skladateljsko delo prejel več lovorik, med katerimi so tudi velika avstrijska državna nagrada, zlati lev za življenjsko delo na beneškem glasbenem bienalu in nagrada Ernst von Siemens, ki z 250.000 evri velja za najprestižnejšo nagrado na področju sodobne glasbe.