Dieter Moebius je znan po svoji inovativnosti, s katero je od konca 60. let prejšnjega stoletja premikal meje v polju elektronske eksperimentalne glasbe, pogosto označene za krautrock.
Leta 1944 v Sankt Gallnu v Švici rojeni Moebius je sprva v Berlinu in Bruslju študiral umetnost, nato pa je leta 1969 skupaj s Hans-Joachimom Roedeliusom in Conradom Schnitzlerjem ustanovil glasbeni trio Kluster. Zasedba je v tej postavi obstajala le do leta 1971 in v tem času posnela tri studijske albume, ki so izšli v majhnih nakladah ter dandanes dosegajo precej visoke cene med petičnimi zbiralci plošč.
Poimenovanje krautrock, ki se jih je prijelo, je splošno ime za eksperimentalno glasbeno sceno v poznih 60. letih preteklega stoletja, ki je pridobivala priljubljenosti skozi 70. leta. Izraz krautrock je skoval glasbeni tisk v Veliki Britaniji, vendar se nemške skupine same praviloma niti niso identificirale z njim. Poimenovanje pravzaprav izvira iz nemške besede der Kraut, ki se je uporabljala za ironično poimenovanje Nemcev v drugi svetovni vojni.
Iz Klusterja v Cluster
Moebius in Roedelius sta se nato oklicala za Cluster, Schnitzlerju - ki je umrl leta 2011 - pa sta prepustila pravice do uporabe njihovega izvornega skupnega imena Kluster. Leto 1981 je sicer pomenilo konec dvojca Cluster, vendar sta ga glasbenika ob posebnih priložnostih skozi leta ponovno obudila.
Kratko obdobje superskupine Harmonia
Leta 1973 je nastala skupina Harmonia, ki jo lahko označimo za t. i. superskupino, saj se je Moebius povezal s še dvema čislanima glasbenikoma, in sicer s prej omenjenim Roedeliusom in Michaelom Rotherjem, kitaristom skupine Neu!, znanem tudi po kratkem sodelovanju z zasedbo Kraftwerk v njihovih zgodnjih letih. Tri leta pozneje se jim je priključil še znani britanski ambientalni glasbenik Brian Eno, s čimer so ime spremenili v Harmonia 76. Vendar jih je v istem letu, torej 1976, zapustil Rother, ki se je ponovno na polno posvetil delu svoje osnovne zasedbe Neu!.
Zaradi tega so se Moebius, Rodelius in Eno odločiili raje prenehati s tem skupnim podvigom, vendarle pa so za seboj pustili tri studijske albume, ki zasedajo pomembno mesto v glasbeni zgodovini, in sicer Musik Von Harmonia (1974), Deluxe (1975) in Tracks & Traces (1976) že pod imenom Harmonia 76. Harmonia je sicer na veliko presenečenje številnih leta 2007 po več kot treh desetletjih ponovno nastopila skupaj na odprtju festivala Worldtronics v berlinski hiši kultur in objavila ploščo Live 1974, ki je prinesla njihove še neobjavljene posnetke.
Samostojna pot s številnimi zvenečimi sodelovanji
Zgodba zase so Moebiusove samostojne izdaje, pa tudi njegova številna sodelovanja, saj je bil v primerjavi z Roedeliusom bolj naklonjen drznejšemu pristopu, ki se je odražal v ustvarjalnem prepuščanju studijskim vragolijam, namernem popačenju zvoka, metronomski ritmiki … Izpostaviti velja na primer njegove plošče Rastakraut Pasta (1980), Material (1981), Tonspuren in Zero Set (oba 1983) ali En Route (1995). Svojo zadnjo samostojno ploščo, naslovljeno Nidemonex, je izdal pred skoraj natanko enim letom.
Njegov nekdanji sodelavec Michael Rother je v ponedeljek zapisal na svojem profilu na Facebooku: "Naš prijatelj, sosed in kolega je umrl danes zjutraj. Zelo ga bomo pogrešali. Naše misli so pri njegovi ženi Irene." Dieter Moebius, ki je leta 2008 nastopil tudi na slovenskem kreativnem taboru Sajeta, se je poslovil pri 71 letih, vzrok smrti pa še ni znan.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje