Leta je koncertiral doma in na tujem, tako po Evropi kot po Aziji. V njegovem repertoarju so bila pomembna dela slovenskih skladateljev, od katerih je mnoge izvedel prvič ali pa so mu bila celo posvečena prav tako pa tudi arhivsko snemal. Bil je plemenit človek in imeniten glasbenik, ki je s svojim znanjem in osebnim zgledom vzgojil vrsto odličnih flavtistov in flavtistk.

S štipendijo francoske vlade na študij v Pariz
Fedja Rupel se je rodil leta 1937 v Ljubljani v družini znanega violinista Karla Rupla, bil je starejši brat politika Dimitrija Rupla. Po klasični gimnaziji je študiral flavto na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani pri profesorju Borisu Čampi. Diplomiral je leta 1959, dve leti pozneje je končal še podiplomsko specialistično stopnjo. Kot štipendist francoske vlade je med letoma 1961 in 1962 študiral na pariški École normale de Musique, se izpopolnjeval v komorni igri in prejel diplomo Licence de Concert.

Dolgoletna dejavnost v orkestrih
Že med dodiplomskim študijem je leta 1957 – takrat še kot violinist – postal član le dve leti prej ustanovljenega Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Med letoma 1958 in 1960 je v tem orkestru igral flavto, v tistem obdobju je bil tudi kolega z Jožetom Faloutom, Ivom Petrićem, Mojmirjem Sepetom, Cirilom Škerjancem, Alojzom Zupanom in drugimi, torej izvrstnimi glasbeniki, ki so tako kot on dodobra zaznamovali slovenski umetniški prostor. Med letoma 1961 in 1986 pa je bil član Orkestra Slovenske filharmonije, so zapisali na ljubljanski akademiji za glasbo.

Velik pečat na ljubljanski akademiji
Med letoma 1966 in 1975 je deloval tudi na akademiji za glasbo kot predavatelj komorne igre kot eden redkih s tovrstno diplomo, vse do leta 2014 je tam poučeval tudi flavto, leta 2013 pa prejel naziv zaslužni profesor. Ukvarjal se je tudi z didaktično literaturo za flavto in napisal nekaj avtorskih skladb. Vključeval se je tudi v vodstvene dejavnosti, bil je namreč prodekan za umetniško dejavnost ter dolgoletni predstojnik Oddelka za pihala, trobila in tolkala. Koncertiral je doma in na tujem, po Evropi in Aziji, prav tako pa tudi arhivsko snemal. V njegovem repertoarju so bila pomembna dela slovenskih skladateljev, od katerih je mnoge izvedel prvič ali pa so mu bila ta posvečena.

Kot komorni glasbenik je bil član ansambla Slavka Osterca in član Ljubljanskega pihalnega tria. Kot solist pa je sodeloval s priznanimi pianisti, med katerimi so bili Janko Ravnik, Marijan Lipovšek, Aci Bertoncelj ali Vlasta Doležal - Rus. Posvečal se je tudi stvaritvam slovenskih sodobnih skladateljev in krstno izvedel mnoga, tudi njemu posvečena dela. V slovenske zakladnico glasbe je prispeval tudi mnoge studijske posnetke.

Mnoge lovorike in generacije uspešnih flavtistov
Za svoje umetniško in pedagogško delo prejel več nagrad in priznanj. Njegovo uspešno pedagoško delo potrjujejo njegovi uspešni diplomanti, ki dosegajo zavidljive uspehe na koncertnih odrih doma in po svetu. Nekateri izmed njih so člani simfoničnih orkestrov v Sloveniji in po Evropi ter tudi prejemniki prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, je ob njegovi smrti zapisala Karolina Šantl Zupan z ljubljanske akademije za glasbo, sicer ena njegovih najuspešnejših diplomantk.