Eden najbolj vsestranskih opernih pevcev, ki je v 50 let dolgi karieri odpel več kot sto vlog, je bil med poslušalci priljubljen, še preden so trije tenorji Luciano Pavarotti, Placido Domingo in Jose Carreras širši javnosti približevali umetnost opere. Pel je v francoskem, ruskem, nemškem, italijanskem, angleškem, češkem in švedskem jeziku.

Novico o slovesu Gedda je družina javnosti sporočila mesec dni po njegovi smrti. Operni pevec je namreč umrl 8. januarja na svojem domu v Švici.

Nicolai Gedda se je rodil leta 1925 v Stockholmu švedski materi iz delavske družine in očetu ruskih korenin. Potem ko so ga zapustili starši, kar je izvedel pri 17. letih, sta ga vzgajala teta in njen ruski mož, pevec, ki ga je vpeljal v svet glasbe in jezikov. "Imel je neverjetno liričen in eleganten glas, še posebej pa se je odlikoval v francoski operi," je o pevcu dejal tiskovni predstavnik kraljeve švedske opere.

Opernega petja ga je učil švedski tenorist Carl Martin Ohman. Debitiral je leta 1952 pri 26 letih z opero Adolpha Adama Le Postillon de Longjumeau, ki vsebuje eno najzahtevnejših tenorskih arij. Šlo je za produkcijo kraljeve švedske opere, nastop pa je opazil avstrijski dirigent Herbert von Karajan. Leto pozneje je Gedda že pel v Pariški operi in londonski Kraljevi operi.

Ljubljenec newyorških poslušalcev
Leta 1957 je prvič gostoval na salzburškem festivalu v Mozartovem Begu iz seraja in še isto leto v Gounodovem Faustu v Metropolitanski operi v New Yorku. Občinstvo prestižne newyorške opere ga je oboževalo in tam je nastopil več kot 350-krat. Interpretiral je vsa velika francoska, italijanska, ruska in češka operna dela.

Odra ni zapustil do poznih 70 let, zadnja leta življenja pa preživel v Švici. Leta 2010 je prejel najvišje francosko civilno odlikovanje, legijo časti.