Samo Hubad je bil med drugim šef dirigent Slovenske filharmonije in šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, dirigiral je v mariborski in ljubljanski Operi, v kateri je bil tudi direktor. V mladosti se je kot vsestranski glasbenik posvečal tudi zabavni glasbi in džezu ter igral na klavir in kontrabas, občasno je tudi pel. S to glasbo se je spoznal v Orkestru Bojana Adamiča, ki je deloval med letoma 1935 in 1942 in je bil po svoji zasedbi zelo podoben današnjemu Big bandu. Foto: RTV SLO
Samo Hubad je bil med drugim šef dirigent Slovenske filharmonije in šef dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, dirigiral je v mariborski in ljubljanski Operi, v kateri je bil tudi direktor. V mladosti se je kot vsestranski glasbenik posvečal tudi zabavni glasbi in džezu ter igral na klavir in kontrabas, občasno je tudi pel. S to glasbo se je spoznal v Orkestru Bojana Adamiča, ki je deloval med letoma 1935 in 1942 in je bil po svoji zasedbi zelo podoben današnjemu Big bandu. Foto: RTV SLO
false
Leta 1966 je nastopil kot šef dirigent radijskega simfoničnega orkestra, ki je prav pod njegovim vodstvom zaslovel kot eden vodilnih tovrstnih ansamblov v takratni Jugoslaviji. Leta 2005 je Hubad tudi prejel naziv častnega dirigenta simfonikov RTV Slovenija. Foto: RTV SLO
false
Med številnimi posnetki za različne radijske in televizijske arhive ima za seboj tudi izjemno bogato diskografijo, med njimi pa za Radio Slovenija prednjačijo kompletni arhivski posnetki številnih oper, kot so Tosca, Madame Butterfly, Don Kihot, Črne maske, Trubadur, Ero z onega sveta, Faust, Orfej in Evridika. Foto: RTV SLO/M. K.

V Ljubljani rojeni dirigent je bil v vsem svojem dejavnem obdobju vodilni slovenski dirigent. Bil je šef dirigent Slovenske filharmonije in Simfonikov RTV Slovenija, dirigent in direktor SNG-ja Opera in balet Ljubljana, obenem pa je samostojno gostoval v skorajda vseh evropskih državah in Aziji. Hubad se je v glasbeno zgodovino vpisal z močnim poustvarjalnim izrazom, predvsem v interpretacijah simfoničnih in opernih del ter kot izkušen poznavalec glasbenih slogov vse do najmodernejših smeri. Simfonični orkester RTV Slovenija je v času njegovega vodenja postal najboljši takratni jugoslovanski orkester.

Glasbi zapisana družina
Glasbi je bila zapisana že njegova družina. Njegov oče, Matej Hubad, je bil priznani skladatelj, zborovodja in pedagog, mama pevka Jerica Dolenc. Samo Hubad je kompozicijo in dirigiranje študiral na domači glasbeni akademiji pri Slavku Ostercu in Danilu Švari, se po diplomi izpopolnjeval v Salzburgu pri H. Schmeidlu in Carlu Zecchiju, zasebno pa še pri Vaclavu Talichu v Pragi. Kot vsestranski glasbenik se je v mladosti posvečal tudi džezu in je bil član prve zasedbe Big Banda Radia Ljubljana, ki jo je spomladi 1945 sestavil skladatelj Bojan Adamič.

Šef dirigent in gostujoči dirigent osrednjih operno-baletnih hiš in filharmonij
Svojo kariero je začel leta 1942 v ljubljanski Operi, kjer je med letoma 1948 in 1952 prevzel tudi mesto ravnatelja. Med letoma 1959 in 1964 je bil stalni gostujoči dirigent Opere in baleta v Zagrebu, med letoma 1955 in 1957 tudi šef dirigent Zagrebške filharmonije, med letoma 1947 in 1966 pa šef dirigent Slovenske filharmonije. Med letoma 1966 in 1980 je bil šef dirigent Simfonikov RTV Slovenija, po letu 1979 pa je še redno dirigiral v Operi in baletu SNG-ja Maribor.

Simfonike RTV popeljal na vrh
V obdobju njegovega vodenja je radijski simfonični orkester (sicer ustanovljen leta 1955, pred Hubadom pa ga je vodil dirigent Uroš Prevoršek) postal najboljši jugoslovanski simfonični orkester in najučinkovitejši "jugoslovanski izvozni kulturni proizvod". S Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija je posnel večji del simfoničnega repertoarja, večino slovenskega simfoničnega opusa in vrsto celotnih oper. Med temi je posebej izstopala prva celotna izvedba opere Črne maske Marija Kogoja, za katero je prejel tudi Prešernovo nagrado.

Poleg tega je Hubad bistveno razširil simfonični in koncertantni repertoar orkestra, številna snemanja skladb od baroka do sodobne glasbe in z orkestrom izvedel vrsto novih del slovenskih skladateljev, ob tem pa je orkester izvedel koncertne abonmaje v Ljubljani in številne koncerte v različnih slovenskih mestih ter gostoval v koncertnih dvoranah po Evropi.

Gostoval po Evropi in Aziji
Kot gostujoči dirigent je maestro razvil tudi uspešno mednarodno kariero. Dirigiral je več kot šestdesetim orkestrom po vsem svetu, med drugim münchenski, budimpeški, varšavski, bukareški in leningrajski filharmoniji, radijskim orkestrom v Helsinkih, Parizu, Bratislavi, Bukarešti in Moskvi, tokijskemu simfoničnemu orkestru, večkrat je dirigiral tudi na prestižnem festivalu Maggio musicale Fiorentino. Vodil je predstave v opernih hišah v Beogradu, zagrebško opero je vodil na gostovanjih v Parizu, na Nizozemskem in v Italiji, dirigiral v Teatru Verdi v Trstu.

Za svoje delo je prejel številne nagrade
V njegovi bogati dirigentski karieri je prevladovala glasba 19. in 20. stoletja, posebno mesto pa so zavzemala dela sodobnih slovenskih in jugoslovanskih avtorjev. Za svoje delo je bil tudi večkrat nagrajen. Trikrat je prejel nagrado Prešernovega sklada (leta 1948 za dirigiranje v operi Soročinski sejem, leta 1953 skupaj s Hinkom Leskovškom za dirigiranje Romea in Julije ter leta 1958 za dirigiranje Črnih mask Marija Kogoja v Operi SNG), med drugim je prejel še Župančičevo nagrado, več nagrad na festivalih jugoslovanske glasbe, nagrado Društva slovenskih skladateljev za zaslužnega interpreta slovenske glasbe, pet nagrad Orfej, ki jih je Jugoslovanska radiotelevizija (JRT) podeljevala za najboljše glasbene posnetke, jugoslovanski red zaslug za ljudstvo s srebrnimi žarki ter srebrni častni znak svobode Republike Slovenije.
Spodaj (ali v MMC RTV SLO arhivu) si lahko ogledate še dokumentarno oddajo o Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, v katerem o svojem delovanju v orkestru spregovori tudi Samo Hubad.

Umrl je Samo Hubad, starosta slovenskih dirigentov
Umrl je Samo Hubad, starosta slovenskih dirigentov