Kot beremo v utemeljitvi, pri Rojku vedno prevladujeta proces in estetska učinkovitost oblikovanja. Kot občutljiv sopotnik aktualnega časa se odziva na vse zvočne pojave do najsubtilnejših zvočnih plasti. Ravno zaradi tega, ker skuša prek zvoka pozitivno vplivati na človeka in njegovo bivanje, se je v zadnjih letih posvetil predvsem komorni glasbi.

Rodil se je leta 1954 v Ljubljani, kjer je na Akademiji za glasbo najprej študiral klarinet, nato pa diplomiral iz kompozicije pri profesorju Urošu Kreku. Pozneje se je izpopolnjeval v Freiburgu pri Klausu Huberju in Hamburgu pri Györgyju Ligetiju. Živi in deluje na relaciji Karlsruhe–Freiburg–Ljubljana. Je redni profesor kompozicije v Ljubljani in od leta 2015 izredni član Slovenske akademije znanosti in umetnosti.

Po besedah Uroša Kreka je Rojkovo glasbeno mišljenje izrazito modernistično. Njegova izkušnja črpa iz tradicije nemške in evropske avantgarde. Odločilno je nanj vplivalo tudi srečanje z Ligetijem, vendar je svoje glasbeno delovanje videl predvsem v osvobajanju samega sebe. Izjavil je, da vse skuša razumeti kot prevajanje, kanaliziranje primarne energije v materialnost.

Za kultiviranje ušes gre
Sam je za knjigo Skladateljske poti o poslanstvu svojega dela dejal, da leži to v prebujanju senzitivnosti za razpoznavanje in dojemanje subtilnejših zvočnih plasti, ki se ne ponujajo kot ceneni užitek potrošniškega bombardiranja, ampak zahtevajo aktivno, pozorno poistovetenje. "Smisel mojega dela torej ni ustvarjati nekaj, kar lepo zveni, kar je všečno, kar 'vžge', kar je tempirano na človeški živčni mehanizem, tako da ga zadene točno tam, kjer mu najbolj godi, poznavajoč njegove 'šibke točke'. Veliko bolj gre za kultiviranje ušes," razmišlja skladatelj.

Širše razumevanje lastne eksistence
Človek, ki zna natančno prisluhniti, je po besedah Rojka sposoben komunikacije na višji ravni, je dojemljivejši in duhovno bogatejši: "Smisel mojega dela je skozi medij zvoka izboljšati človeško bivanje. Tak človek lahko razume svojo eksistenco v širšem kontekstu, to pa relativizira njegovo absolutnost in ga s tem osvobaja."

Med Rojkova najpomembnejša dela spadajo Tongenesis za simfonični orkester, Dih ranjenega časa za simfonični orkester, Mo/Ten/Tion za simfonični orkester in skupine v prostoru, Evocation za simfonični orkester v dveh dimenzijah, Koncert za flavto in komorni orkester Inner Voices, Concerto fluido za harmoniko in 16 inštrumentov, Vtkan v valove za 6 tolkalcev, Septetto fluido za pihalni kvintet, klavir in kontrabas, glasba za plesno predstavo Popolni korak? ter Rondo-vous za ansambel in živo elektroniko.