Odlične kritike številnih priznanih medijev, od revije Rolling Stone do BBC-jevega radia 6, potrjujejo, da so na dobri poti. Ena družbeno najbolj kritičnih zasedb na letošnjem festivalu, Druga godba, bo nastopila nocoj v Kinu Šiška. Pred koncertom smo se pogovarjali s pevcem in kitaristom Pietrom Di Masciem ter s klaviaturistom in flavtistom Danielom Cerejo.

Ali sami uporabljate pejotl ali kakšno drugo opojno substanco med ustvarjanjem glasbe?
Pietro: Če odgovorimo na to vprašanje, bi se pa izdali. Ha, ha, seveda. Ampak ne na odru.

Nikoli?
Pietro: Tega pa ne moremo izdati. Nekatere stvari so pa zaupne.

Pri vaši skupini ni pomembna samo glasba, ampak tudi sporočilo, ki ga glasba prinaša. Kakšno je to sporočilo?
Pietro: Kot govori tudi besedilo naše pesmi Survival of the fittest (Najmočnejši preživijo), nam poskušajo danes vcepiti kapitalistično idejo, da vsak živi v svojem majhnem svetu, da se svet vrti okoli posameznika, da ima lahko ta vse, ker si to zasluži. Navsezadnje je to le marketinška poteza, s katero želijo doseči, da kupujemo stvari, ki jih v resnici sploh ne potrebujemo. Mi pa bi radi, da bi ljudje videli čez to zaveso, da bi spoznali, da se z njimi manipulira in to na zelo pameten ter premeten način. In da s tem, ko nasedamo tem prijemom, izgubljamo sami sebe, svojo lastno identiteto. Ljudem želimo torej le pomagati spregledati. Na lep način. Nismo jezni, želimo jim zgolj omogočiti ta pogled. In jim ponuditi drugo alternativo. Alternativo družbene enotnosti. To je bistvo naše skupine.

Je to z glasbo mogoče?
Pietro: Če nam to uspe, je odlično. A tudi če nam ne uspe, če nam uspe poslušalce samo zazibati v ples, privabiti nasmeh na ustnice, smo zadovoljni. Morda se jih tako dotaknemo podzavestno.

Sestavili ste tudi manifest, mi lahko poveste več o tem?
Pietro: Manifest sem napisal neke noči, okoli treh zjutraj. Vsa stvar je kar 'privrela na plano'. Veliko ljudi je namreč prepričanih, da bi skupina, kot je naša, morala imeti manifest. Zato sem ga nekoč enostavno zapisal. V bistvu so to naši pogledi na življenje, predvsem moji in Danielovi, saj sva midva najdejavnejša v tem pogledu. Manifest nima nič opraviti z glasbo ali politiko, gre za poglede na vse v življenju.
Med drugim na primer predlagata uvedbo meditacije v šole.
Pietro: Ja, seveda. V šolah nas dejansko ne naučijo tistega, kar v življenju potrebujemo. Vsekakor ne posvečajo dovolj časa sprejemanju drugačnih idej in kultur, iz katerih bi se lahko marsikaj naučili. Učijo nas biti učinkoviti roboti v kapitalističnem svetu - kar je po eni strani v redu, ker moramo nekako preživeti. A po drugi strani se tako ne bomo prav hitro razvili.
Daniel: Pravzaprav nas šole učijo, kako čim prej pozabiti tisto znanje, s katerim se rodimo. Ko začnemo hoditi v šolo, začnemo pozabljati.

Občinstvo po vsem svetu je navdušeno nad vašimi nastopi, dobivate odlične kritike pomembnih glasbenih medijev. Vas je slava spremenila?
Pietro: Mislim, da smo šele na začetku naše kariere, in kar vidiš, je natančno to, kar dobiš. Skupino glasbenikov, ki ji nekako uspeva preživeti v Londonu in ustvarjati glasbo. 'Slava' se nas ni dotaknila. Ostajamo to, kar smo.

Vašo glasbo pogosto primerjajo z glasbo skupine Ojos de Brujo ali pa Manu Chao. Sta to glavna vpliva na vašo glasbo ali črpate od kod drugod?
Pietro: Prej bi rekel, da imamo s temi skupinami podobne glasbene navdihe, da poslušamo podobne izvajalce.
Daniel: Zame je bila glasba vedno najnaravnejši način izražanja. Bolj kot vplivi drugih glasbenikov so zame pomembni drugi vplivi; ljudje, okoliščine, izkušnje. Študiral sem klasično glasbo in džez, obožujem vse, kar ima opraviti z ritmom. Obožujem dober 'groove'.
Pietro: Nikoli nismo želeli kopirati nikogar. Naši vplivi izvirajo iz našega okolja, ko smo odraščali.
Daniel: Da, to je res mešanica vseh teh vplivov. Verjetno bo naša glasba zmeraj na kaj spominjala, saj je bilo veliko stvari že narejenih. Ampak ko stvari pridejo naravno, spontano, jih enostavno narediš. Šele ko izdelek dobijo v roke kritiki, se zgodijo primerjave. A takrat je stvar že narejena.

Lahko danes sploh pričakujemo kaj popolnoma novega? Pogosto se zdi, kot da je bilo vse že narejeno, že slišano ...
Pietro: Verjetno gre za to, kako vse skupaj sestaviš, zmešaš na neki nov, sodoben način.

Kaj boste mešali v prihodnje? Kakšni so načrti za prihodnje?
Pietro: Želimo posneti nov album. V skupini imamo nove člane, ki še nikoli niso snemali. Radi bi vzeli njihove ideje in jih predstavili na novem albumu, ki ga bomo izdali prihodnje leto. Radi bi tudi približali našo glasbo širšemu občinstvu.
Daniel: V bistvu bi se najraje prepustili toku, ampak živimo v svetu, v katerem je treba imeti načrte. Torej je načrt tretji album. Predvsem pa želimo uživati v glasbi.

Ines Kočar