Kakor koli že, najbrž ni mlajšega Ljubljančana ali študentskega prišleka v prestolnico, ki ne bi vsaj enkrat obiskal najbolj znamenite ljubljanske kleti na Kersnikovi 4, legendarne "Štirke", ki nikakor ni le diskoteka, ampak že (več kot) dve desetletji valilnica naprednih idej in osebkov, ki tako ali drugače zaznamujejo slovenski kulturni prostor. Prvi programski vodja kluba je bil, na primer, danes znani prevajalec in pisec, pa tudi glasbeni poznavalec Jure Potokar.
Legendarni K4 je vstopil v jubilejno, 20. sezono, in sicer s Festivalom Utrip v Križankah, za katerega nadaljevanje je bil določen otvoritveni after party v Klubu K4 vse do 6. ure zjutraj. Čast, nastopati na otvoritvenem festivalu, so dobili Bonobo & band (VB), JFB & Beardyman (VB), Michael Faksch (NEM), Raz Ohara (NEM), Alix Perez (VB) in Jazzanova (NEM). Dogodek zaznamujeta tudi mednarodno tekmovanje plesalcev uličnega breakdancea ter 4. državno prvenstvo v freestyle rapanju, dogodek, ki je v preteklosti na prizorišče izstrelil danes vsem znane Trkaja, Zlatka in N'Toka.
Ob častitljivi obletnici kluba - "uradno" bo 20. rojstni dan praznoval na nekdanji dan mladosti, 25. maja 2009, smo se pogovarjali s programskim vodjo Miho Brodaričem.
Prek metala, grungea, hiphopa, raverskih žurov, balkana in starega rocka se zdi, da se je "Štirka" zadnja leta našla v elektroniki. Zakaj so se druge glasbene zvrsti umaknile v ozadje?
Programska shema, usmerjena proti elektronskim glasbenim žanrom, se je postavila s sezono K4 Restart 2000/2001. Že takratna ekipa je videla kreativnejše in bolj napredno glasbeno izražanje v zelo široki sferi elektronskih žanrov, in mislim, da je bila ta odločitev ena boljših, kar so si jih programske ekipe v preteklosti upale sprejeti. V prelomu tisočletja je bila elektronika v največjem vzponu in je premogla največ naprednosti, drznosti, in mislim, da jo še danes. Koncertnemu izražanju se K4 nikoli ni odrekla, je pa res, da želimo skozi občasne koncertne večere predstaviti naprednejše, bolj nekonvencionalne glasbene prijeme.
Sicer pa imamo še vedno hiphop večere (in tudi freestyle tekmovanja), koncerte naprednega rocka, včasih pa se zgodi tudi kak metalkoncert. Tudi balkan glasba se še vedno vrti, in sicer na Roza večerih.
Ste se ob prevzemu vloge programskega vodje posvetovali s katerim izmed svojih predhodnikov in nekdanjih sodelavcev kluba, vam je kateri izmed njih morda zgled ali ga imate za "mentorja"?
Preden sem prevzel vlogo programskega vodje, sem v klubu že deloval kot organizator serije dogodkov. Takratni programski vodja je bil Gregor Žavcer in on je bil ta oseba, ki me je vpeljala na mesto programskega vodje. Posebnega mentorja pa nisem imel. Tudi sam sem DJ, sem v stalnem stiku s svetovnimi glasbenimi smernicami oziroma novostmi, ki jih s programskimi ekipami skušamo redno predstavljati občinstvu in ga na tak način izobraževati.
Kakšen je pravzaprav "opis dela" programskega vodje kluba K4? Kakšni so vaši delovniki?
Jedro K4 ekipe sestavlja pet ljudi: Nina Vrhovec kot vodja vizualne podobe in kreativnih rešitev; Uroš Veber kot vodja služb in pomoč pri vodenju projekta K4; Špela Verbič Miklič kot vodja promocije in odnosov z javnostmi; Borja Močnik kot pomočnik pri programu in pa Marko Marovt kot vodja distribucije. To jedro K4 ekipe tesno sodeluje pri tako rekoč vseh odločitvah.
Največ dela predstavljajo priprava dogodkov (konceptualno, logistično, tehnična izvedba, promocija), nato kreativne rešitve (videopostavitve, kreativna promocija, dekoracije) in pa sama skrb za klub (prenove, naložbe , vzdrževanje ...).
Večji del dela se opravi med tednom, medtem ko se ob koncu tedna (glavnina dogodkov) zadeve z ekipami in tehnično službo le še izpeljejo.
Se za svoje delo izobražujete in/ali navdihujete pri podobnih ustanovah v tujini?
Občasno obiščemo festivale in klube v drugih evropskih prestolnicah, seveda kolikor nam čas to dovoljuje. Sicer pa največ informacij najdem na spletu in v sodelovanju s programskimi ekipami kluba K4.
V K4 so nastopila mnoga (za svoj čas ali pa še danes) zveneča glasbena imena. Katero izmed njih pa bi izpostavili vi, je kdo vaš "osebni favorit"?
Hmm, težko vprašanje. Morda Bonobo, ki bo zdaj v polni "bend" zasedbi nastopil na Utripu. Pa Josh Wink, Nôze, Dj Krush, Dj Koze in še marsikdo ...
Kaj se je od leta 1989, ko je klub začel delovati, do danes, najbolj spremenilo? Kako klubu uspeva preživeti? Ali v kateri od drugih slovenskih ustanov vidite konkurenco - tudi drugod, ne le v Ljubljani?
Spreminjal se je sam klub (fizične prenove), programske sheme, ekipe in obiskovalci. Pod mojim vodstvom od leta 2005 se je velik poudarek dajal nadgradnji vizualne predstavitve kluba (kretivne promocijske rešitve, oblikovanje letakov), za kar je najbolj zaslužna Nina Vrhovec, in pa veliko se je vlagalo v samo vsebino, tako programsko kot predstavitveno (multimedijska vsebina).
Klubu uspeva preživeti tako kot vedno, z izobraževanjem obiskovalcev, z glasbenim, vizualnim in organizacijskim vzgajanjem novih ekip in posameznikov ter s kreativnimi rešitvami in stalnim nadgrajevanjem vsebin.
Sama neprofitnost kluba nam tudi omogoča morebiten dobiček vložiti nazaj v program in klub, kar nam dovoljuje dokaj svobodno izražanje in neodvisnost.
O konkurenci ne moremo govoriti, ker z nikomer ne tekmujemo. K4 z vso svojo zgodovino je fenomen v našem prostoru. Je ustanova različnih generacij, subkultur in odprtega glasbenega ter umetniškega izraza.
K4 velja tudi za kraj, ki je eden prvih v slovenskem pristoru "priznal" istospolno skupnost in ji ponudil zbirališče. Kakšno vlogo pri izoblikovanju vloge kluba igrajo "Roza večeri"?
Legendarni Roza večeri so na sporedu brez predaha od samih začetkov kluba, torej polnih 20 let. Ti večeri so igrali eno izmed ključnih vlog pri priznavanju istospolno usmerjenih pri nas, jim omogočali varno in sproščeno zabavo ter jim dajali prostor tudi za umetniško izražanje.
Zadnja leta Roza večeri doživljajo konkretno programsko prenovo pod organizacijsko ekipo Mihe Lobnika. Dve ključni nadgradnji sta bila ponovna uvedba tekmovanja za »drag« kraljico/kralja (Drag Queen/King Show) in pa uvedba Roza sobot (enkrat na mesec), kar omogoča občinstvu, ki mu ob nedeljah zaradi delovnika naslednji dan ne uspe priti, da se v soboto udeleži Roza magije.
Drevi boste s festivalom Utrip zaznamovali vstop v jubilejno, 20., sezono delovanja kluba. Kako ste se odločili za programsko shemo festivala - po načelu aktualnega dogajanja na glasbeno-vizualnem področju?
S programsko shemo festivala bomo predstavili presek trenutnega programskega dogajanja v K4. To pomeni združevanje koncerta (Bonobo & Band), turntablističnih (gramofonskih) in vokalnih glasbenih spretnosti (JFB & Beardyman), uličnega plesa (BBoy Utrip – breakdance show), tekmovanja v kovanju rim iz glave (4. državno prvenstvo v freestylu), eklektične plesne elektronske glasbe (Michael Fakesch, Raz Ohara v Križankah ter Alix Perez in Jazzanova v klubu) in pa vizualnih dejavnosti (design session, videoperfomerji in grafična instalacija).
Mislim, da je koncept res večplasten in predstavlja združevanje vseh oblik sodobnega umetniškega urbanega izražanja za mlade in mlade po srcu, ki pa si želijo naprednosti in inovativnosti.
Ste morda razmišljali tudi o dogodku z zgodovinsko-žanrskim prerezom delovanja kluba? Kaj se obeta za 25. maj 2009?
Smo, vse ob svojem času.
Kje se najraje zabavate vi, ko večerov ne preživljate v K4?
Med sezono sem res večinoma v K4, službeno in v prostem času. Nasploh se resno za(je)bavam z delom, ki je moje življenje, in življenje je moje delo. Si pa en mesec na leto vzamem za potovanja v oddaljene dežele, kjer se odklopim od vsakdana.
Alenka Klun
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje