Ana Netrebko in Jusif Ejvazov sta se spoznala leta 2014, med pripravami na izvedbo Manon Lescaut. Drugo pa je, kot pravijo, zgodovina. Foto: EPA
Ana Netrebko in Jusif Ejvazov sta se spoznala leta 2014, med pripravami na izvedbo Manon Lescaut. Drugo pa je, kot pravijo, zgodovina. Foto: EPA
Sorodna novica Operne arije v izvedbi zvezdniškega para Ane Netrebko in Jusifa Ejvazova

Program bo italijansko obarvan: na sporedu bodo znane sopranske in tenorske arije ter dueti iz izbranih oper.

Ana Netrebko kraljuje na opernih in koncertnih odrih po vsem svetu, vse odkar je začela nastopati pod taktirko dirigenta Valerija Gergijeva. Njena vokalna zrelost ji omogoča umetniško neprekosljive interpretacije Verdijevih in Wagnerjevih junakinj ter vodilnih vlog v delih pozne romantike, lahko preberemo na spletni strani Festivala Ljubljana, Skupaj s svojim možem, Jusifom Ejvazovom, ki je eden najbolj iskanih tenoristov svoje generacije, sta postala zvezdniški operni par par excellence.

Karizmatični pevec je reden gost vseh najuglednejših opernih hiš in festivalov po svetu, kot so Kraljeva operna hiša v Londonu, Državna bavarska opera v Münchnu, Dunajska državna opera, La Scala v Milanu, Državna operna hiša v Parizu in Metropolitanska opera v New Yorku.

Na Ljubljana Festivalu sta nastopila že lani ob spremljavi Orkestra Slovenske filharmonije, ki ga je prav tako vodil italijanski operni dirigent Michelangelo Mazza, slednji s pevcema tesno sodeluje že več let. Pred tem je Ana Netrebko oktobra 2012 nastopila v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma z orkestrom Slovenske filharmonije, ki jo je nato spremljal na enomesečni turneji po Evropi. Zakonca sta skupaj na festivalu Ljubljana nastopila že lani.

Azerbajdžanski tenorist Jusif Ejvazov (1977) je svojo mednarodno kariero začel z odmevnim nastopom v vlogi Turrida v Mascagnijevi Cavallerii rusticani v veronski Areni in z Otellom na Festivalu Ravenna. Foto: EPA
Azerbajdžanski tenorist Jusif Ejvazov (1977) je svojo mednarodno kariero začel z odmevnim nastopom v vlogi Turrida v Mascagnijevi Cavallerii rusticani v veronski Areni in z Otellom na Festivalu Ravenna. Foto: EPA
Sorodna novica Ljubljana Festival je kulturni dogodek in ne zbiranje, zato bo lahko več obiskovalcev kot lani

Program drevišnjega koncerta bo torej italijansko obarvan. Ko je Giuseppe Verdi začel ustvarjati opere, sta bili javnost in stroka trdno prepričani, da učinkovitosti oper Gioachina Rossinija ne more preseči. Verdi je z novimi pristopi v dramatizaciji in inventivno melodičnostjo v glasbeni ekspresiji kmalu dokazal, da se motijo. Postal je najpomembnejši operni ustvarjalec v Italiji in širše v Evropi.

Po Verdiju je prišel čas za Giacoma Puccinija, ki je predhodniku sledil po vplivu in ugledu. Ustvarjal je v slogu verizma, ki je glasbeni odgovor na takrat razširjeni literarni realizem. Isti slog sta v svojih operah uporabljala Ruggiero Leoncavallo in Umberto Giordano.

Program koncerta

G. Verdi: »Gia nella notte densa« duet Otella in Desdemone iz opere Otello
G. Puccini: »In questa reggia« arija princese Turandot iz opere Turandot
U. Giordano: »Colpito qui m’avete« arija z recitativom Adrea Chenierja iz opere
Andrea Chenier
R. Leonvacallo: Intermezzo k operi Glumači
R. Leonvacallo: »Stridono lassu« arija Nedde iz opere Glumači
R. Leonvacallo: »Vesti la giubba« arija Cania iz opere Glumači
R. Leoncavallo: »Mattinata« pesem za glas in orkester
G. Verdi: »La donna è mobile«arija Vojvode iz Mantove iz opere Rigoletto
G. Giménez: Intermezzo iz zarzuele »La boda de Luis Alonso«
E. Curtis: Tu, Ca Nun Chiagne
E. Kálmán: »Heia heia in den Bergen ist mein Heimatland« arija Sylve iz operete Kneginja čardaša
A. Lara: Granada
G. Puccini: »O soave fanciulla« duet Rodolfa in Mimì iz opere La Bohème

Zvok v dvorani je boljši kot na prostem
Koncert bi moral biti izveden na Kongresnem trgu, a so organizatorji v petek naznanili, da ga prestavljajo v Cankarjev dom. Za obisk koncerta je potrebna menjava vstopnic, ki jo lahko imetniki še danes od 16.00 dalje opravijo na blagajni Križank, od 17.00 pa tudi v prvem preddverju Cankarjevega doma.