Na koncertu, ki bo nocoj ob 19.30, bo omenjeni srbski violinist predstavil skladbe velikega nemškega romantika Johannesa Brahmsa. Če pomislimo na obdobje glasbene romantike, se nam med vrsto vélikih skladateljev tega časa povsem na vrhu prav gotovo zariše ime Johannes Brahms (1833-1897). Za njegovo umetniško pot in razvoj je bila odločilna turneja z violinistom Eduardom Reményijem, ko se je odločil, da v kovčku vzame s seboj tudi nekaj svojih skladb: samospeve, skladbe za klavir, trio in kvartet. Njegov Violinski koncert pa je eno najpomembnejših tovrstnih del za to in tudi eno najzahtevnejših in, lahko zapišemo, tudi najbolj simfoničnih med vsemi romantičnimi violinskimi koncerti.

Simfonija št. 1 pa je delo zrelega umetnika, ki se je vselej čutil v senci velikega predhodnika Beethovna. Skladbo je pisal skoraj petnajst let, nenehno so ga grizli dvomi in nezaupanje vase. Rezultat dolgotrajnega delovnega procesa je bleščeča umetnina, ki jo je dirigent Hans von Bülow poimenoval kar »deseto« in pri tem želel dati Brahmsu kot Beethovnovemu nasledniku kar največji kompliment.

Stradivarijeva violina Lyal
Violinist Stefan Milenković se je leta 1977 rodil v Beogradu in je mednarodno priznan glasbenik, ki danes igra na Stradivarijevo violino iz leta 1702 in se ob koncertiranju ukvarja tudi s pedagoškim delom na sloviti šoli Juilliard v New Yorku. Kot solist je igral z berlinskim filharmoničnim orkestrom, helsinško filharmonijo, orkestrom francoskega radia, belgijskim nacionalnim orkestrom, beograjsko filharmonijo, orkestrom gledališča Bolšoj, mehiškim državnim simfoničnim orkestrom, simfoničnim orkestrom Sao Paolo v Braziliji, z orkestroma iz Queenslanda in Melbourna v Avstraliji in s komornim orkestrom Orpheus. Deset let star je igral za predsednika Reagana na božičnem koncertu v Washingtonu, pri enajstih Mihailu Gorbačovu, ko je ta obiskal Beograd, pri štirinajstih pa je v Vatikanu igral papežu Janezu Pavlu II.
Kitajski dirigent
Kitajski dirigent En Shao se je rodil v Tiandžinu na Kitajskem. Ko je bil star štiri leta, je začel igrati klavir, leto pozneje pa še violino. Pri osemnajstih je že deloval kot skladatelj, pianist in tolkalec v mestnem orkestru. Po diplomi na osrednjem glasbenem konservatoriju v Pekingu je bil pet let drugi dirigent simfoničnega orkestra kitajske radiotelevizije. Bil je tudi stalni gost dirigent osrednjega kitajskega filharmoničnega orkestra in kitajskega nacionalnega mladinskega orkestra. Leta 1988 se je preselil v Anglijo in na ustanovi Royal Northern College of Music prejel ugledno štipendijo sklada Rhodes. V Veliki Britaniji je dirigiral Londonskemu simfoničnemu orkestru, Kraljevi filharmoniji, orkestru Halléja, simfoničnemu orkestru iz Bournemoutha, Škotskemu simfoničnemu orkestru ter nacionalnemu valižanskemu orkestru BBC-ja.