Se splača tvegati, da slabše nadaljevanje z grenkim priokusom zaznamuje prvenec? In predvsem: kaj nam star junak sploh še lahko novega pove, ne da bi samo ponavljal že prežvečene trike in gege? Po večini je odgovor le en – denar. Zaslužek, ki ga dobro uveljavljen filmski naslov prinese v blagajno, odtehta še tako upravičene ustvarjalne pomisleke. A sem ter tja se vseeno zgodi, da se ustvarjalci ne vdajo takojšnji želji po novem nadaljevanju v slogu "Kuj železo, dokler je vroče," ampak dopustijo, da sveža ideja počasi raste in dozori.

Po – živahen, duhovit in precej neroden panda, ki se je proti vsem, tudi svojim, pričakovanjem razvil v pravcatega mojstra kung fuja – se je gledalcem prvič predstavil pred skoraj natanko osmimi leti, čez tri leta je svojo borilno in osebnostno avanturo nadgradil z novim, veliko zahtevnejšim podvigom iskanja notranjega miru, zdaj, pet let pozneje, pa je napočil čas, da svojo zgodbo zaokroži na najbolj pričakovani, a tudi najlepši možni način – s podajanjem svojega znanja drugim.

Pot do točke, na kateri še vedno enako prikupno nerodni in izredno ješči panda osvoji še najpomembnejšo lekcijo – spoznanje o tako imenovani življenjski energiji, bistvu vsega življenja – je seveda polna prekopicevanja, spotikanja in simpatičnih domislic, ki bodo navdušile predvsem najmlajše, nič manj zanimive in duhovite pa ne bodo za nekoliko starejše občinstvo. Ena poglavitnih odlik te filmske serije namreč še naprej, kot je v nekem davnem intervjuju poudaril že filozof Slavoj Žižek, ostaja njena izrazita samoironija, ki precej klasično zgodbo in ideologijo, ki se skriva v njej, ruši in ji hkrati omogoča preživeti, Poja kot nikoli popolnega junaka pa še naprej ohranja "živega" in zanimivega.

Filme iz niza Kung fu panda si je mogoče ogledati posamič, še bolje pa je, če jih gledamo kot nekakšno trilogijo, ki z vedno enako pripovedno strukturo – netipičen junak se bolj ali manj sam znajde pred poosebljenim zlom in ga tudi premaga – duhovito in nepatetično sporoča gledalcem preprosto resnico: Zares močan je tisti, ki na poti do svojih sanj sprejme samega sebe in k temu spodbudi tudi druge. Pa četudi je velik, okrogel in malo prismuknjen panda.

Gaja Pöschl, iz oddaje Gremo v kino, na 3. programu Radia Slovenija (ARS).

Napovednik filma Kung fu panda 3:


Posnetek oddaje Gremo v kino: