Ta pa je lahko zares uspešna le, če filmi, namenjeni mladim, svojega občinstva ne podcenjujejo, do njega niso pokroviteljski in se mu ne poskušajo približati zgolj z nekakšnimi štosi in gegi na prvo žogo. Mladina je pogosto celo ostrejši sodnik od starejšega, že vsega hudega vajenega občinstva. In prav mladinski filmi, ki se jim uspe izogniti naštetim pastem ter se usidrati v zavest gledalcev, lahko postanejo legendarni. Prejšnje generacije so tako povzdignile Srečo na vrvici ali Poletje v školjki, vse možnosti, da pridobi ta status, ima tudi najnovejši celovečerec Igorja Šterka Pojdi z mano.

Napeta mladinska pustolovščina, ki je nastala po istoimenskem romanu slovenskega pisatelja Dušana Čatra, je pravi preplet žanrov. Od lahkotne komedije, polne najstniških krilatic in dovtipov, se prek avanture, ki spominja na dogodivščine iz knjižne serije Pet prijateljev, sprevrže v pravi psihološki triler, seveda nekoliko prilagojen mlajšemu občinstvu. Film pokaže, kako daleč nas lahko v negotovih situacijah pripelje lastna domišljija. Še zlasti, če si star trinajst let in se nenadoma znajdeš sredi gozda brez prenosnega telefona.

Glavni odliki filma, v katerem poleg štirih mladih junakov lahko vidimo še peščico natančno izdelanih in spretno umeščenih čudaških likov, od karikirane divje žene pa do vaškega norčka, sta sproščenost v igri in osupljivo profesionalen pristop mladih igralcev.

Pojdi z mano je sicer namenjen mlademu občinstvu, a tako številne nagrade kakor tudi neposredni odzivi v razprodanih dvoranah kažejo, da film sega čez te okvire. Tema strahu, ki jo med drugim obravnava, pa je tako in tako že sama zase čisto nadgeneracijska. Zelo priporočam!

Gaja Pöschl, iz oddaje Gremo v kino na 3. programu Radia Slovenija (ARS).