Ker je Breceljnik z vsakim filmom posegal po presežnem, ne bi bilo ustrezno trditi, da so Zadnji ledeni lovci verjetno najambicioznejše delo njegovega opusa – vsekakor pa je zajem snovi v tem primeru že v osnovi nekoliko širši.

Film skratka ni prikaz nekega konkretnega podviga ali izjemnega posameznika, ampak se osredotoča na skupnost inuitskih lovcev na redko poseljenih obalah vzhodne Grenlandije. Mehko prvobitno ljudstvo se je skozi tisočletja prilagodilo na skromno preživetje v trdem ledenem okolju in je komajda spreminjalo svoje življenjske navade, ki so temeljile na lovu in ribolovu – do zadnjih nekaj generacij, ki v civilizacijskem trku niso našle ravnotežja med tradicijo in vdorom hitrih sprememb.

Zrelost dela Zadnji ledeni lovci je v tem, da z uporabo filmskih izraznih sredstev bolj prikazuje kot pojasnjuje in s tem ustvari avdiovizualno fresko neke skupnosti in osupljivega habitata. S spretnim nizanjem prizorov in montažno posrečeno izmenjavo perspektiv ustvari razumevanje brez podtonov pokroviteljstva ali patetike. Ljudstvo Inuitov, ki se je v bivanjski ekonomiji precej naslanjalo na lov na tjulnje, je danes praktično oropano dostojanstva preživljanja z lastnim delom. Seveda bi bilo mikavno pokazati s prstom na enega samega krivca, v smislu abstraktnega pojma »globalizacije«, vendar je dokumentarec zrelejši od takih poenostavitev. Ne nazadnje gre že v temeljih za daljnosežne posledice, ki jih je prinesla večdesetletna kombinacija aktivizma vnetih lepodušnežev, tujih in odmaknjenih zakonodajalcev in bliskovitega tehnološkega razvoja.

Dokumentarec ostaja kljub vrsti sogovornikov, ki niso del tradicionalne skupnosti, in prispevajo, recimo temu, tudi »zunanjo« perspektivo, osredotočen na svoj subjekt, a obenem iz prizora v prizor prerašča okvirje. Zadnji ledeni lovci so film, širši od zgodbe o Inuitih in otožnega poslavljanja od izginjajočega sveta. Skozi neko konkretno situacijo oriše proces, ki se je že zgodil in se še dogaja na številnih koncih sveta: pretresljiva izguba identitete.

Talmudski rek pravi, da če rešiš enega človeka, s tem rešiš cel svet. Zadnji ledeni lovci nam z vrhunsko artikuliranim filmskim jezikom kažejo, da velja tudi nasprotno; z izgubo vsake take skupnosti smo izgubili en cel svet. Tudi to nam kaže, kako močno je Jure Breceljnik presegal svoje okolje. Ne samo geografsko, z avanturističnimi športnimi odpravami in iskanjem zgodb na robu znanih prostorov, ampak kakovostno. Tudi z njim smo žal izgubili neki krasen svet.