Katastrofa, ki so jo povzročile atomske bombe in ki je ljudi vrgla iz njihovega ustaljenega mestnega življenja in iz ustaljenih poslovnih odnosov, je prav tako naredila konec staremu načinu razmišljanja. Na laž je postavila tudi vsa dolgo zakoreninjena prepričanja in predsodke. To je nekoliko prirejen prevod izseka iz romana The World Set Free (Osvobojeni svet), v katerem je H. G. Wells že leta 1914 napovedal vojno z uporabo atomskega orožja. Novo človekovo zavedanje, da lahko uniči svet, naj bi bilo po Wellsu izhodišče bodisi za vrnitev v primitivno družbo življenja v naravi, iz katere smo izšli, bodisi za družbo vrhunske tehnologije, ki pa ravno zaradi smrtonosnega življenja privoli v odpoved vojnam. Ni pa Wells napovedal, da bodo prav smrtonosne atomske eksplozije porodile še nekaj ... enega najbolj grozljivo lepih fenomenov. Gobasti oblak, ki nastane po eksploziji, je od fotografskih dokumentov prvega testa jedrskega orožja, ki je bil 16. julija 1945 izveden v puščavi v Novi Mehiki, eden najbolj osupljivih fotografskih motivov.
Cvetača je preveč miroljubna beseda
Pravzaprav so gobaste oblake fotografirali že pred prvo jedrsko eksplozijo. Izraz so na Zahodu prvič uporabili poročevalci londonskega časopisa The Times, ki so o gobastem oblaku pisali v zvezi s srditimi boji med japonsko invazijo Kitajske leta 1937. "Velika goba dima" naj bi se takrat vzdignila nad Šanghajem. A popolnoma prava goba to vendar še ni bila. Sicer je manjkalo le malo, pa bi govorili o cvetači. Ta izraz so namreč uporabili ob opisu dogajanja med jedrskimi poskusi, ki so jih leta 1946 ZDA izvajale na atolu Bikini, ki so ga prav pred nekaj dnevi razglasili za spomenik svetovne kulturne dediščine. A je bilo kmalu ugotovljeno, da izraz ni prav posrečen. Cvetača je vendar preveč ... miroljubna. Gobe so tiste, v zvezi s katerimi se je vedno razmišljalo o političnih intrigah, umorih ljubosumnih ljubimcev, zarotah ... Torej goba.
Od leta 1945 pa do lani, ko je zadnji prizor v dozdajšnji atomski drami odigrala Severna Koreja, so po svetu izvedli 2053 (registriranih in zaznanih) jedrskih poskusov. Čeprav je od zadnjega poskusa torej minilo le dobro leto, pa so fotografije jedrskih gobastih oblakov pravzaprav historični dokumenti. Načeloma naj bi bile nekaj, kar pripada preteklosti.
5. avgusta 1963 so namreč v Moskvi predstavniki Sovjetske zveze, Velike Britanije in ZDA podpisali Pogodbo o delni prepovedi jedrskih poskusov, ki je prepovedala izvajanje poskusov na kopnem. No, Francija se je imela za nekaj boljšega in je poskuse v atmosferi izvajala do leta 1974, Kitajska pa se je še manj pustila motiti in je nadaljevala še v osemdeseta leta. Leta 1996 naj bi bilo 'zabave' dokončno konec. Celo Kitajska in Francija sta tedaj privolili v besedilo nove pogodbe o popolni prepovedi jedrskih poskusov. Izjeme pa vendar obstajajo in tako obstaja tudi 'izjemna' možnost za ponoven nastanek gobastega oblaka. Ta je verjetno skoraj edini fenomen izredne lepote, ki jo želimo 'uživati' le posredno.