Wertherja francoskega skladatelja Julesa Masseneta je režiral Ivica Buljan, orkester pa igra pod taktirko dirigenta Clauda Schnitzlerja.

Opera v štirih dejanjih, ki jo je Massenet leta 1887 napisal po literarnih motivih Goethejevega romana Trpljenje mladega Wertherja, pripoveduje o tistem obdobju literarnega protagonista, ko se zaljubi v Charlotte. Ta se po nepričakovani vrnitvi svojega zaročenca Alberta na vrat na nos poroči, da bi izpolnila obljubo, ki jo je dala svoji umirajoči materi. Wertherja pripeljejo trije meseci trpljenja zaradi neuslišane ljubezni do obupa in občutka nemoči do točke skrajnega eksistenčnega izničenja.

V predstavi nastopajo ...
V naslovni vlogi se bosta izmenično predstavila domača tenorista Miro Solman in Matjaž Stopinšek. Kot gost bo vlogo Le Baillija odigral Emil Baronik, v vlogi Charlotte bosta Irena Petkova in Amanda Stojović, v vlogi Sophie Petja Ivanova in Andreja Zakonjšek-Krt, Alberta bosta igrala Jaki Jurgec in kot gost Jure Počkaj, Schmidta Dušan Topolovec, Johanna pa Sebastijan Čelofiga. Koreografija je delo Dejana Srhoja, scenografija Metke Golec in Miha Horvata, kostumografinja pa je Ana Savić Gecan.

Opera Werther ni dočakala svoje uprizoritve vse do premiere v cesarskem gledališču Hofoper na Dunaju leta 1892, in sicer v nemški predelavi Maxa Kalbecka. Še istega leta je zaradi sijajnega odziva predstava doživela inscenacijo tudi svoje francoske različice.

Obvezen del repertoarja vsake operne hiše
"Wertherja sem izbral, ker gre za delo, ki bi ga morala imeti na repertoarju vsaka opera. Sezono smo začeli s Pikovo damo, ki predstavlja zakladnico ruske romantike, Werther pa je zame najboljši predstavnik francoske romantike. V Mariboru je bil nazadnje izveden leta 1956, v Ljubljani pa tudi leta 1978, zato je čas, da se vrne v Slovenijo," pa je pred tretjim opernim delom sezone dejal umetniški vodja mariborske Opere in baleta Janko Kastelic.

Žrtev lastne neuresničene želje
Sicer pa se pomen operne uprizoritve Massenetovega Wertherja primarno kaže v krepitvi stika s francoskim jezikom in kulturo nasploh, s katerima se slovensko občinstvo ne srečuje dovolj pogosto niti dovolj intenzivno. Po Kastelicevih besedah idejno sporočilo predstave opozarja na ujetost oziroma posameznikovo neosvobojenost, ko ta postane žrtev lastne neuresničene želje - tokrat ljubezenskega hrepenenja po bližini drugega.

Ena izmed ključnih evropskih civilizacijskih točk
Hrvaškemu režiserju Ivici Buljanu je režiranje opere predstavljalo velik izziv, saj se je s tem spopadel prvič. V splitskem gledališču se je do zdaj "uspešno" izogibal režiji opere, saj je tam bolj tradicija italijanskega opernega repertoarja, osebno pa mu je precej bližje francoski, zato se vabilu v Maribor ni mogel odpovedati.

"Werther spada verjetno med nekaj ključnih evropskih civilizacijskih točk. Če bi v slikarstvu na to mesto postavili Mono Liso, v gledališču Hamleta, potem je to v operi prav Werther. V tej operi je spojena enkratna glasba neke Wagnerjanske generacije, hkrati pa je v opero odlično in na popoln način vključen libreto, v katerem lahko uživamo tudi, če vsaj nekaj vemo o Wertherju in besedila sploh ne razumemo," je o predstavi dejal režiser.