Vsekakor se je pri pregledu predstav, vtisnjenih v iztekajoče se leto, najprej treba obrniti k Borštnikovemu srečanju, tako rekoč lakmusovem papirju slovenskih gledaliških postavitev. V Mariboru je letošnjo jesen slavila predstava Macbeth After Shakespeare/Macbeth po Shakespearju v izvedbi Mini teatra ter koprodukciji Novega kazališta Zagreb, Cankarjevega doma Ljubljana in ZeKaeM Zagreb. Predstava, katere avtor je Heiner Müller, režiral pa jo je Ivica Buljan, je prejela nagrado 44. Borštnikovega srečanja za najboljšo uprizoritev, glavna vloga Macbetha je nagrado za najboljšega igralca prinesla Marku Mandiću, njegov soigralec Jure Henigman pa si je prislužil nagrado za mladega igralca.

Slovenska praizvedba Müllerjevega Macbetha je bila premierno uprizorjena v Štihovi dvorani Cankarjevega doma, ki je s svojo netipično 'amfiteatrsko' postavitvijo režiserju ponudila precej domiselnih izhodišč in izrabo prostora, ki se zaradi nasilne narave Müllerjeve drame še očitneje spreminja v peklenski krog. Müllerjevo besedilo je namreč oropano vsakršnega optimizma, v Buljanovi uprizoritvi pa se še dodatneje spričo izrazite telesnosti pretvori v neizprosen boj igralcev.

Druga slavljenka Borštnika
Poleg minimalistične reinterpretacije Shakespearjeve tragedije je na letošnjem Borštniku kar nekaj priznanj pobrala še ena tragedija; Oresteja v izvedbi SNG Drama in režiji Jerneja Lorencija je bila po mnenju žirije režijski vrhunec, za vlogo Klitajmestre v tej postavitvi pa je nagrado prejela Polona Juh. Druge tri enakovredne igralske nagrade so šle v roke Nataše Matjašec Rošker, za vlogo v uprizoritvi Veter v vejah borov v izvedbi Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Igorja Samoborja za vlogo Tantala v Oresteji in Branka Šturbeja za naslovno vlogo v uprizoritvi Peer Gynt Henrika Ibsena v izvedbi mariborske Drame.

Odmevni Čefurji
Med najodmevnejše predstave, če ne kar najodmevnejša, se tokrat uvršča priredba Vojnovićevega romana Čefurji raus!. Avtor in režiser istoimenske dramatizacije Mare Bulc je že po nekaj prebranih straneh roman začutil, da gre za neklišejsko delo in kot se je – glede na gledanost predstave – izkazalo tudi za nadvse primerno snov za odrsko predelavo. Junaki Vojnovićevega, med bralskim občinstvom tako ali drugače sprejetega, romana oživijo v interpretaciji Aleksandra Rajakovića – Saleta, ki več kot 22 likov popelje skozi monokomedijo.

'Prisilni dopust' tržaškega gledališča
V grobem precepu so slovenski odri v iztekajočem se letu prinesli že ustaljen vzorec: v Mestnem gledališču Ljubljanskem so gledalci spet najbolj ploskali muzikalom (Sugar – Nekateri so za vroče, Goslač na strehi, Kabaret, decembrska premiera pa je k seznamu prinesla še hit Broadwaya Pomladno prebujenje), prav tako se je tovrstnega žanra z Neronom lotilo, že pregovorno resnejše gledališče ljubljanska Drama, ki je sicer postreglo z značilnim repertoarjem.

Pri vsem tem je bil bolj kot predstave odmeven 'premor' delovanja Stalnega slovenskega gledališča Trst. Vse od avgusta dalje je bilo delo v tržaškem gledališču ustavljeno, ker finančni položaj ni dopuščal rednega začetka in nadaljevanja sezone, kar se je stopnjevalo vse do bojkota članov tega gledališča zaradi nerešenih razmer. Kot kaže, so se tamkajšnje razmere le uredile in gledališče je z nekajmesečno zamudo sezono začelo z izvenabonmajsko otroško predstavo Olgica in Mavrica v produkciji SSG v Mali dvorani Kulturnega doma.

Spodaj si lahko ogledate utrinke s predstav po našem izboru, ki so zaznamovale gledališke odre 2009.