Pričakovali so, da Matissove trobentice ne bodo stale več kot 18 milijonov evrov, na koncu pa je moral novi lastnik zanje odšteti več kot 35 milijonov. Foto:
Pričakovali so, da Matissove trobentice ne bodo stale več kot 18 milijonov evrov, na koncu pa je moral novi lastnik zanje odšteti več kot 35 milijonov. Foto:
Rafael: Glava muze
Rafaelova študijska risba Glava muze je postala najdražja risba starih mojstrov.

Matissova slika Les coucous, tapis bleu et rose (Trobentice in modro-rožnata preproga) je namreč na dražbi avkcijske hiše Christie's dosegla ceno 35,9 milijona evrov. To je slika, ki jo je Matisse naslikal leta 1911, na trgu pa se je znašla, potem ko je dražbena hiša Christie's na prodaj postavila umetniško zbirko, ki sta jo zapustila modni kreator Yves Saint Laurent in njegov življenjski partner Pierre Bergé. Pred začetkom dražbe so Christiejevi strokovnjaki sicer domnevali, da bo slika dosegla ceno med 12 in 18 milijoni evrov. Prav dražba umetnin, ki sta jih nabrala Saint Laurent in Bergé, je morda celo največji dražbeni dogodek leta 2009. Celoten izkupiček dražbe, na kateri je bilo ponujenih več kot 180 izdelkov, je bil 373.935.500 evrov.

Warhol brani čast sodobne umetnosti
Čeprav na dražbah ni bilo opaziti drastičnega upada povpraševanja in padca cen, se je od lani nekoliko spremenilo stanje na trgu sodobne umetnosti. Če je bilo lani ravno v tem polju doseženih nekaj cenovnih rekordov, pa je bila prodaja teh del letos nekoliko skromnejša. Vseeno pa se je na tretjem mestu najdražjih del znašlo delo novejšega datuma. Gre za sitotisk Andyja Warhola 200 bankovcev za en dolar, ki je lastnika zamenjal po predaji 29 milijonov evrov.

Najdražja risba starih mojstrov
Manjka še drugo mesto. Na tem se je znašel klasik, ki nikoli ne gre v promet prav poceni. Rafaelova risba Glava muze je prav zadnji mesec tega leta dosegla ceno 32 milijonov evrov. Omeniti velja tudi, da je s to ceno Rafaelovo delo postalo tudi najdražja risba starih mojstrov vseh časov. In to se je zgodilo, čeprav Glava muze pravzaprav niti ni samostojno ujetniško delo, ampak jo je Rafael narisal kot pripravljalno študijo za izvedbo ene izmed figur na freski Parnas. Ta krasi tako imenovane Rafaelove sobane v Vatikanu, poslikava katerih velja za največjo Rafaelovo mojstrovino.