Postavitev obsega akvarele, risbe in slike, ki jih je akademski slikar ustvaril v preteklih dveh letih, za navdih pri ustvarjanju pa mu je služila glasba islandske skupine Sigur Ros.
Umetnostni zgodovinar Milček Komelj je ob najnovejšem ustvarjanju 66-letnega slikarja med drugim zapisal, da je umetnikova krčevita poteza v stiku s ponotranjenim pogledom in izraža občutenja samega slikarja. Ta se v svoji skrajni občutljivosti samodejno in čustveno prepušča impulzu narave, brez naprezanja, le z neizmerno vdanostjo, kot da je tudi on sam le del tega naravnega, a skrivnostnega sveta, ki se je vsega dotaknil s svojimi temnimi sanjami, s prešernovsko temno zarjo in v njej zajeto bolečino.

Gvardjančič, ki je svoje delo predstavljal že na približno 80 samostojnih razstavah, svoje začetke datira v čas fotorealizma, ekspresivne figuralike in pop arta. Vse je razvil v nove likovne podobe, predelane v docela subjektivno likovno govorico na sugestiven, samosvoj in avtentičen način. Zadnja leta ustvarja ob meditaciji na glasbo. Tokrat si je za ozadje izbral skupino Sigur Ros (Zmagovalna roža) iz Reykjavika, ki je navdihnila nastanek podob lebdečih križev, morda zvezd, hiš in vasi, ki jih prekriva težko otožno ozračje.

Za svoje delo je umetnik, ki je tudi profesor za slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, številne nagrade, prejel med drugim nagrado Prešernovega sklada, Jakopičevo in Groharjevo nagrade.