Radu Tinu, nekdanji vohun romunske službe državne varnosti, danes pa vodja izpostave romunske zavarovalniške družbe Asirom v Temišvaru, nekdanjem domačem mestu nobelovke Herte Müller, je vse pisateljičine tožbe in obtožbe glede duševnega nasilja, ki ga je (naj bi ga) nad njo 'zganjal' Securitate, označil za hudo pretiravanje. Za Guardian je povedal: "Ima psihozo in zato nobenega stika z realnostjo. /.../ Niti slučajno je nismo zasliševali tako pogosto, kot trdi sama." Pravzaprav naj bi agenti z nji ravnali v rokavicah, ji le enkrat prisluškovali doma, službe pa naj ne bi izgubila zaradi zavrnitve sodelovanja s Securitate, ampak zato ker je v učilnici kadila. Tinu, nekoč znan kot agent major Tinu, tudi trdi, da Müllerjeve niti ni bilo mogoče dobro nadzirati in nadlegovati, saj so jo obkrožali nemški agenti.
Počasno cefranje lisice in živcev njene lastnice
V eseju Herta Müller predstavi Tinujevi povsem drugačno zgodbo. Piše o tem, da so jo Securitatejevi agenti zasledovali na poti od službe do doma, njene prijatelje so hujskali proti njej, grozili so ji s smrtjo, ji prisluškovali, jo zasliševali, slediti pa ji niso prenehali niti, ko je že zapustila Romunijo. Najhujši pa so bili drobni incidenti oziroma psihološki teror, dejanja, ki jih nisi mogel zares prijaviti kot dejanja vohunske službe. Müllerjeva govori o 'majcenih' sledeh, ki so jih tajni agenti namenoma puščali v stanovanjih svojih žrtev; tu si našel cigaretni ogorek, tam je bil prestavljen stol in odstranjena slika ... Najhujši tovrstni 'ukrep' pa je bilo postopno uničevanje lisičjega kožuha, ki ga je Müllerjeva imela na tleh. "najprej so odrezali rep, potem noge in na koncu še glavo."
K orist od stare diktature?
Odkrito razpravljanje Herte Müller o dejanjih Securitateja med Romuni sproža različne odzive. Številnim je neprijetno in mnogi jo celo obtožujejo, da so vsi njeni uspehi na literarnem področju le rezultat njenega 'domnevnega' trpljenja. Nobene druge vsebine da ne pozna, To vedno znova poudarja eden najglasnejših kritikov Herte Müller, vidni romunski novinar Christian Tudor, ki v vsaki od svojih tirad omeni, da je Müllerjeva na podelitvi Nobelove nagrade namesto o književnosti govorila le o diktaturi v Romuniji, "/.../ kot bi bila Nelson Mandela. Nobelova nagrada za mir bi ji bolj 'pristajala'."
A Müllerjeva ima tudi veliko zagovornikov in Beatrice Unger, urednica tednika iz Hermannstadta, je na obtožbe številnih Romunov, da je Müllerjeva ena tistih, ki se je okoristila z nekdanjim režimom, odvrnila: "Edina človeka, ki sta se s tem režimom okoristila, sta bila Nicolae in Elena Ceausescu. Herta Müller? Le toliko, da je smela zapustiti deželo, ko so drugi lahko le sanjali o potnem listu. Vsi ti napadi nanjo so le izraz zavisti."
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje