Pri založbi Beletrina je nedavno izšla njena knjiga Svastika na pokopališkem zidu, ki prinaša poročilo o hitlerizmu v širši okolici Maribora v 30. letih 20. stoletja. V Mariborski knjižnici so pripravili spletni dogodek, na katerem se je z zgodovinarko pogovarjal Tone Partljič, avtor predgovora h knjigi.

Mateja Ratej je povedala, da se je hitlerizem slovenskega prebivalstva na Štajerskem kazal predvsem v simpatiziranju z nacističnim redom v javnosti in je pomenil privid boljšega življenja v nemški državi pod Hitlerjem.

Po njenih besedah je mogoče primere suma širjenja hitlerjevske propagande v tem obdobju spremljati v kazenskih spisih mariborskega okrožnega sodišča, saj je bil hitlerizem v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana politična dejavnost in ga je obravnavalo posebno državno sodišče za zaščito države v Beogradu.

V svoji knjigi tudi razkriva del omenjenih spisov, iz katerih je mogoče zelo natančno razbrati, kako so preproste krilatice o boljšem življenju pod Hitlerjem s sposobnostjo pronicanja v mnogotere komunikacijske položaje ustvarjale specifično družbeno ozračje postopnega naraščanja napetosti v desetletju pred nastopom velikanskega družbenega kolapsa.

Vzporednice z današnjim časom
"Velikih odzivov doslej na knjigo ni bilo. Obstaja verjetnost, da tudi po 80 letih še nismo pripravljeni sprejeti dejstva, da smo Slovenci ob vseh strahotah, ki smo jih utrpeli od nacističnega reda, vendarle v nezanemarljivi meri tudi prisegali na ta isti red," meni Mateja Ratej, ki marsikatero vzporednico vleče tudi z današnjimi časi zdravstvene krize. Med drugim to, da v javnosti kroži množica teorij zarot, ki skušajo pojasnjevati stvarnost, saj ni več nekega temeljnega zaupanja v ustaljene avtoritete.

Avtorica je ob tem dodala, da če pregledamo časopisje v času pred drugo svetovno vojno, je mogoče opaziti zelo podobne smernice, tako da boj za resnico in medijska vojna nista nekaj novega, pač pa je to zgolj velika družbena zaostritev, ki smo ji znova priča. "Se je pa ljudje ne zavedamo v tolikšni meri, tako kot se je tudi ljudje v 30. letih prejšnjega stoletja niso," je opozorila na nevarne smernice.

Sorodna novica Nova knjiga Osebnosti slovenskega novinarstva o poklicu, ki je na prelomnici

Proučevanje miselnosti v času med obema vojnama
Mariborska zgodovinarka Mateja Ratej je zaposlena na Inštitutu za kulturno zgodovino Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije za znanost in umetnost (ZRC SAZU) in je urednica biografskih študij v sklopu zbirke Življenja in dela ter področna urednica pri Novem Slovenskem biografskem leksikonu, članica založniškega sveta Založbe ZRC in avtorica več znanstvenih monografij.

Med drugim se posveča proučevanju miselnosti v času med obema svetovnima vojnama. V mikro- in kulturnozgodovinskih študijah obenem raziskuje biografije nekdanjih bolj ali manj anonimnih posameznikov, saj je šele skozi njihova življenja mogoče uzreti prepričljiv približek tega obdobja.

Nedavno je uredila tudi monografijo Osebnosti slovenskega novinarstva, ki prinaša 15 življenjepisov izstopajočih posameznikov tega ceha.