Razstava o Romy Schneider bi morala na spored berlinskega filmskega muzeja priti ob 70-letnici igralkinega rojstva, a se je vse skupaj nekoliko zavleklo. Foto: Filmmuseum Berlin
Razstava o Romy Schneider bi morala na spored berlinskega filmskega muzeja priti ob 70-letnici igralkinega rojstva, a se je vse skupaj nekoliko zavleklo. Foto: Filmmuseum Berlin
Romy Schneider (Foto: F.C. Gundlach)
Romy Schneider je zaslovela z vlogo Sissi, ki se je ni mogla "znebiti" do konca življenja. Foto: Filmmuseum Berlin

Pravzaprav bi morala razstava o življenju v Avstriji igralke Romy Schneider na spored berlinskega filmskega muzeja priti že lani, ko je minilo natančno 70 let od igralkinega rojstva. Pa se vse skupaj nekako ni izšlo. Razstava oziroma 275 eksponatov je tako na ogled zdaj in v njih spoznavamo ne toliko Romy Schneider, ampak damo, ki je rada vztrajala, da so jo imenovali Ro-Mary, kar je bila njena izpeljanka iz njenega krstnega imena Rosemarie.
Čeprav je umrla veliko prezgodaj - mediji so namigovali na samomor zaradi neprebolele smrti sina Davida in na igralkin alkoholizem, zdravniki pa so v mrliški list zapisalo zastoj srca -, je Romy Schneider nanizala nekaj ducatov vlog. A kljub poznejšim mnogim nagradam, tudi dvema francoskima césarjema, je bil mit o igralki Romy Schneider utemeljen na njeni vlogi cesarice Sissi. Prav tej vlogi, za katero je Schneiderjeva govorila, da se je "drži kot ovsena kaša", je tudi posvečen eden izmed petih tematskih sklopov razstave. In za zgoraj omenjeni Romyjin komentar niso bile 'krive' le vloge v petdesetih; ko so ljudje vendar že nekoliko pozabili na najstniško Romy, ji je že znano vlogo znova namenil Visconti, ko je ustvarjal film o dekadentnem in norem Ludviku Bavarskem. In mit je bil obujen in potrjen za vekomaj.
Malo znano, a najpomembnejše življenjsko obdobje - z Alainom Delonom pod roko
Podobno zanimiv je sklop o manj znanem delu življenja Romy Schneider, ki so ga v muzeju naslovili Preboj, v resnici pa govori o najbolj eksperimentalnem življenjskem obdobju Schneiderjeve. Bilo je proti koncu petdesetih, ko se je na snemanju filma Christine po drami Arthurja Schnitzlerja Romy Schneider zaljubila v francoskega lomilca ženskih src Alaina Delona in iz varnega materinega zavetja z njim pobegnila v Francijo. 'Opremljena' z Delonom, si je Schneiderjeva upala poskusiti vse; sprejemala je drzne gledališke vloge, se poskušala v komičnih vlogah in snemala z nekaterimi največjimi režiserji. Vseeno je to obdobje njenega življenja najslabše dokumentirano.
Življenjska zgodba Romy Schneider je zanimiva tudi zato, ker dokazuje, da nikakor ni vsaka filmska zvezda nujno tudi popikona. Romy Schneider to ni bila, in čeprav so po njej med drugim poimenovali celo filmsko nagrado in čeprav njena smrt še vedno ni povsem pojasnjena in čeprav so jo leta 2003 uvrstili na seznam najpomembnejših Nemcev vseh časov, ostaja predvsem znana kot igralka, (pol)mitološka pa nikoli.