Gre za novo nagrado, nekakšno "nadgradnjo" literarne nagrade Hemingway, ki jo v Lignanu podeljujejo že leta. Novo priznanje pa bodo Jančarju izročili 12. junija v Lignanu Sabbiadoru.

Na čelu žirije, ki je izbrala prvega nagrajenca, sta Mauro Mazza in lignanski župan Silvano Delzotto. O nagrajencu so med drugim povedali, da se že vsa ta leta na območju, ki povezuje Furlanijo z Balkanom, zavzema za promocijo načel, kot so svoboda, strpnost in prijateljstvo.

Jančar, ki sodi med enega ključnih imen slovenske publicistike, dramatike in književnosti zadnjih treh desetletij, je za svoj zadnji roman Drevo brez imena letos nominiran tudi za nagrado kresnik. Književnik se je podpisal pod osem romanov in prav tolikšno število dram. Leta 1993 je bil za svoje delo nagrajen s Prešernovo nagrado, že pred tem pa je leta 1979 s svojim prvim odmevnim romanom Galjot in z zbirko novel O bledem hudodelcu postal eden od dobitnikov nagrade Prešernovega sklada.

Čas prižiga kresnega ognja mu je kot kresnikovemu nagrajencu pripadla že dvakrat. Leta 2003 je postal tudi dobitnik Herderjeve nagrade, ki mu jo je podelila žirija, sestavljena iz akademikov avstrijskih in nemških univerz.

Romani, dramatika in esejistika
Opus njegovih romanov obsega še Petintrideset stopinj (1974), Galjot (1978), Severni sij (1984), Pogled angela (1992), Zvenenje v glavi (1998), Katarina, pav in jezuit (2000) in Graditelj (2006). Dramska dela pa nosijo naslov Disident Arnož in njegovi (1982), Veliki briljantni valček (1985), Vsi tirani mameluki so hud konec vzeli ...(1986), Daedalus (1988), Klementov padec (1988), Zalezujoč Godota (1988), Halštat (1994) in Severni sij (2005).

Jančar je poznan tudi po svojem esejističnem delu, ostaja pa eden tistih publicistov, katerih prispevki vedno znova burijo duhove in najdejo svoj odmev celo v razpravah politikov.

M. K.