Josephine Baker se je rodila kot Freda Josephine McDonald 3. junija 1906 v St. Louisu v ameriški zvezni državi Misuri. Njeno otroštvo sta zaznamovala revščina in rasizem. Zoperstavila se jima je s plesom in petjem ter humorjem. Ko je sredi 20. let preteklega stoletja emigrirala v Pariz, je bila prvič v življenju deležna priznanja za svoje delo. Postala je zvezda, "kraljica divjega plesa", ki ji je svetovno prepoznavnost prinesel prav njen ples v krilu iz banan. Postala je ikona generacije, ki se je želela osvoboditi spon kolonializma.

Ko se je leta 1937 poročila z judovskim industrialcem Jeanom Lionom, je prevzela francosko državljanstvo. Ob začetku druge svetovne vojne se je dejavno pridružila francoskemu odporniškemu gibanju. Svoj sloves in svobodo potovanja je izkoristila za prenašanje tajnih sporočil.

Po koncu druge svetovne vojne se je Baker vedno bolj usmerila v boj proti rasizmu in diskriminaciji. Na zgodovinskem pohodu na Washington leta 1963 je spregovorila v uniformi francoskega odporniškega gibanja. Bila je edina ženska, ki je spregovorila pred Martinom Luthrom Kingom in njegovim znamenitim govorom Imam sanje (I Have A Dream). Odkrito in samozavestno je bilo tudi njeno življenje – ljubila je tako moške kot ženske ter posvojila 12 otrok različnega rodu in veroizpovedi.

Umrla je v Parizu 12. aprila 1975 le nekaj dni po svojem zadnjem večjem nastopu v francoski prestolnici. Stara je bila 68 let. 46 let pozneje so jo sprejeli v Panteon. Francoski predsednik Emmanuel Macron jo je takrat označil za "borko, umetnico in žensko, ki ni vzela v bran le temnopoltih, ampak človeštvo".