Zvečer bodo uradno odprli razstavo z naslovom Stari mojstri iz zbirk Muzeja za umetnost in obrt, Zagreb. Slikarstvo, kiparstvo in grafika, ki je plod dolgoletnega sodelovanja slovenske Narodne galerije z zagrebškim muzejem. Od jutri do 9. februarja 2025 si bo tako v prostorih Narodne galerije mogoče ogledati 62 umetniških del – slik, kipov in grafičnih del. Med avtorji teh so tudi umetniki, ki so povezan s slovenskim okoljem, denimo Jožef Holzinger ter Ferdinand Gallo, pa tudi nekatera zveneča imena zahodnoevropske umetnosti, kot je grafik Jacques Callot.

Gre za zelo raznolika dela, ki ne pokažejo le bogastva same zbirke, ampak tudi kompleksnost nastajanja muzejskih umetniških zbirk. Ker je Muzej za umetnost in obrt v prvi vrsti osredotočen na zbiranje in predstavljanje materialnih sledi meščanskega življenja, nam ne ponuja le vpogleda v samo umetnost različnih obdobij, ampak nas približa tudi razumevanju kulture življenja meščanskih slojev hrvaške družbe.

Kakšna dela so kupovali na Hrvaškem?
Slikarska dela pripovedujejo o okusu, težnjah in dosežkih domačinov, naj bodo to aristokrati ali meščanstvo. Na ogled postavljajo dela znanih avtorjev, njihovih delavnic in sledilcev v obdobju od druge polovice 14. stoletja do 18. stoletja, med drugim Andrea Schiavoneja, Jana Victorsa, Leandra Bassana, Francesca Caira. Z deli so zastopani še sledilci Paola Veneziana, Guida Renija in Balthasarja van den Bosscheja.

Ob teh je razstavljenih 15 kiparskih del, nastalih v razponu od pozne gotike, se pravi od poznega 15. stoletja, do poznega baroka konec 18. stoletja. Prevladujejo dela iz Srednje Evrope, z območja Hrvaške in Slovenije. Večinoma gre za domače mojstre in udomačene tuje umetnike, ki so ustvarjali za hrvaške naročnike. Med izbranimi so imena, kot so štajerski mojster Hans von Judenburg, bavarski mojster Hans Degler in še posebej pomembni štajerski baročni mojstri, kot so Vid (Veit) Königer iz Gradca, Jožef Holzinger z delavnico iz Maribora in Ferdinand Gallo, dejaven v Celju, ter za zagrebško okolje pomembna dela kiparjev Johannesa Komersteinerja, Claudiusa Kautza in Josipa Stallmayerja.

Posebna zakladnica Muzeja za umetnost in obrt je Grafična zbirka, ki obsega skoraj 3500 del in spada med najbolj cenjene zakladnice, ki hranijo grafično produkcijo evropskega kulturnega kroga. V Narodni galeriji predstavljajo 11 pomembnih del starih mojstrov, ki segajo od 16. do konca 18. stoletja, gre pa za hrvaške, italijanske, francoske, nizozemske in nemške umetnike. Dela predstavljajo razlike v grafični tehniki, izvedbi in umetniški interpretaciji posameznih tem v južnem oziroma italijanskem in severnem grafičnem ustvarjanju. Pri tem ni tako pomembno, ali so njihovi avtorji osebno gravirali ali pa so bila njihova dela predloge za nadaljnje grafično delo. Grafične prevode del Julija Klovića, Michelangela Buonarrotija in Petra Paula Rubensa spremljajo izvirne jedkanice Jacquesa Callota, Giuseppeja Vasija in drugih umetnikov, ki predstavljajo svojevrstno panoramo izjemnih dosežkov evropske grafike.

Po potresu muzej potreben obnove
Muzej za umetnost in obrt je bil ustanovljen leta 1880 na pobudo Društva umetnosti in njegovega tedanjega predsednika Izidorja Kršnjavija. Strategija delovanja Muzeja je bila usmerjena v varovanje tradicionalnih dragocenosti ljudske obrti in v spodbujanje in razvijanje meščanske kulture v tem obdobju. Leta 1882 je bila ob muzeju ustanovljena še Obrtna šola, danes Šola za uporabno umetnost in oblikovanje. Muzej je bil poškodovan v potresu leta 2020, zato je za javnost trenutno zaprt. Prenovo muzejske stavbe spremljajo priprave na novo stalno razstavo po sodobnih muzeoloških standardih, trenutna razstavna dejavnost pa je usmerjena predvsem v gostovanja.

Katalog in bogat spremljevalni program
Aktualno razstavo v Narodni galeriji spremlja razvejan spremljevalni program in obsežen katalog z opisi razstavljenih del ter predstavitvami zbirk slikarstva, kiparstva in grafične zbirke Muzeja za umetnost in obrt. Z razstavo v Narodni galeriji nadaljujejo polstoletno sodelovanje obeh muzejskih ustanov, Muzej za umetnost in obrt pa z njo začenja praznovanje 145. obletnice ustanovitve, ki bo zaznamovalo prihodnje leto.