Angleškega pisatelja Georgea Orwella (1903–1950) v slovenščini poznamo predvsem po njegovih najznamenitejših knjigah Živalska farma in 1984, v zadnjih letih pa tudi kot avtorja izvrstne dokumentarne in polemične proze. Knjige Na dnu in na robu v Parizu in Londonu, Poklon Kataloniji in Pot v Wigan ter izbori iz njegovih esejev razgrinjajo angažirano, jasno in slogovno izbrušeno pisanje, ki je vselej izhajalo iz "občutka opredeljenosti, iz čuta za krivico". V Literarnem večeru pa prevajalka Tina Mahkota predstavlja njegov roman Burmanski dnevi. Odlomke interpretirata Zvone Hribar in Vojko Zidar.

"Življenje je tesen prstan, ki nas drži ujete, / nevidni krog, ki ga nikoli ne prestopimo, / življenje je skorajšnja sreča, ki zavije mimo nas, / in tisoči korakov, ki jih ne zmoremo narediti."

Mineva 100 let od smrti pesnice Edith Södergran (1892–1923). Rodila se je v Sankt Peterburgu, živela je v Rusiji in na Finskem, pisala pa je v švedščini in sodi med najpomembnejše švedske književnike 20. stoletja. Do smrti je izdala štiri pesniške zbirke, nastale pod vplivom francoskega simbolizma, nemškega ekspresionizma in ruskega futurizma. V slovenščini je dolgo skoraj nismo poznali. Izbrane pesmi je prevedla Silvana Orel Kos, v Literarnem nokturnu jih interpretira Helena Peršuh.

"To je zdaj začetek razpada jugoslovanske armade, je ravnokar izjavil slovenski obrambni minister. Od štiridesetih tankov zvezne armade v Sloveniji se je devet tankovskih posadk že predalo."

Avstrijski pisatelj Gerald Szyszkowitz je roman z naslovom Moritz in Nathalie ali Strah pred hrepenenjem napisal leta 1991 kot ljubezensko zgodbo med slepim Avstrijcem Moritzem in Slovenko Nathalie, novinarko pri osrednjem časopisu. Zgodovinsko ozadje je osamosvojitev Slovenije z vojno, ki je sledila njeni razglasitvi.

Leta 1938 rojeni Szyszkowitz je študiral na dunajski univerzi; poklicno se je ukvarjal predvsem z režijo in dramaturgijo v gledališčih, na televiziji in radiu. Literarni nokturno predstavlja deveto poglavje omenjenega romana, v katerem profesor bizantinistike na avstrijski univerzi Stojanović med vojno za Slovenijo skuša čez mejo v Avstrijo odpeljati Moritza in njegovo dekle, slovensko novinarko Nathalie. Interpretira Jernej Gašperin.

"Rad se spominjam t. i. 'vojne redakcije', ki je med agresijo jugoslovanske armade na Slovenijo daninnočno dežurala na Novi reviji in obveščala svet o resnici te vojne. Popolnoma spontano smo organizirali ožjo uredniško skupino, v kateri smo bili Niko Grafenauer, Drago Jančar, Jaroslav Skrušny, Tomaž Zalaznik, Gordana Vrabec in jaz."

25. junija leta 1991 je Republika Slovenija razglasila samostojnost in istega dne so enote JLA začele oboroženo agresijo nanjo, da bi zasedle slovenske mejne prehode in zaustavile ukrepe, ki jih je slovenska vlada sprejela za ustanovitev samostojne države. Dogajanja, ki je sledilo, se spominjata intelektualca, pesnika in prevajalca Niko Grafenauer in Boris A. Novak, ki sta bila v tistem času med najvidnejšimi predstavniki kroga novorevijašev. Odlomka sta iz biografije Nika Grafenauerja Plasti odzidanih daljav, v oddaji Spomini, pisma in potopisi pa ju interpretirata Gregor Gruden in Primož Pirnat.

"kaj te bolj razkrije / vprašanje ali odgovor / izbira besede ali njena izreka / ali molk in pogled / in način kako si prižgem cigareto / in to da si jo sploh prižgem / eno / dve / ali humor in glasen smeh"

Živa Čebulj je po izobrazbi francistka in slovenistka, deluje kot književna prevajalka, lektorica in gledališka lektorica. Pretanjen posluh za jezik je dokazala s prevodi francoskih prozaistov, kot so Mathias Énard, Jérôme Ferrari, Emmanuelle Pagano in drugi. Za prevod knjige poezije Andrée Chedid Ubesediti pesem: 1949–1970 pa ji je Društvo slovenskih književnih prevajalcev novembra lani podelilo priznanje Radojke Vrančič.

Tokrat jo bomo spoznali kot izvirno avtorico poezije. Iz njene knjige poezije, ki še nastaja in jo je naslovila Sama ljubezen je to, Anja Novak Anjuta v Literarnem nokturnu interpretira dve njeni pesmi ali bolje pesnitvi: 'sinoči ko sem te s šminko' ter pesem 'in pride pesem skozme'. V prvi med drugim tematizira vprašanje, koliko lahko spoznamo drugega in sebe prek drugega in kakšno vlogo ima pri tem prijateljstvo, vse to pa spretno preplete s citati dogajanja v Ukrajini; v drugi 'in pride pesem skozme' duhovito, dvoglasno piše o ustvarjanju samem v svetu, ki se vse hitreje obrača k umetni inteligenci, o svojem mestu v njem ter kako v umetnosti zajeti samega sebe v vsej protislovnosti in hkrati najti trdna tla pod nogami.