Ustvarjalec, pobudnik, ustanovitelj in soustanovitelj številnih gibanj, projektov ali ustanov Iztok Osojnik je v petih desetletjih izrazito sooblikoval družbeni in umetnostni prostor. Po besedah Darje Pavlič, ki podpisuje obrazložitev za letošnjo nagrado zlatnik poezije, je Osojnik "učen posameznik, ki načrtno motri sebe in druge. /…/ Je angažirani intelektualec, ki verjame v moč poezije, v njen ogenj, ki ga je treba čuvati in prenašati novim rodovom."
Prav o raznolikosti in moči njegove poezije govori Literarni večer v torek, 30. avgusta ob 21. uri na Programu Ars. Osojnikovo moč poezije bo interpretiral Primož Pirnat, scenarij za oddajo podpisuje Tina Kozin.
Veronikina nagrada
V torek zvečer bodo na Starem gradu v Celju ob zlatniku poezije podelili tudi Veronikino nagrado, za katero so nominirane pesniške zbirke Kristine Kočan Selišča, Nataše Velikonja Prostor sred križišč, Milana Jesiha Namreč, Ane Svetel Marmor in Jerneja Županiča Orodje za razgradnjo imperija. V Literarnem nokturnu ob 23. uri bomo predvajali poezijo dobitnika ali dobitnice nagrade.
Dnevi poezije in vina tudi v Liričnih utrinkih
Častni gost 26. Dnevov poezije in vina na Ptuju je bil poleg ameriške avtorice Carolyn Forché tudi poljski pesnik, prevajalec in univerzitetni predavatelj Tomasz Różycki. Izdal je osem pesniških zbirk, med katerimi je vzbudila posebno pozornost epska pesnitev Dvanajst postaj. Zanjo je prejel najprestižnejšo poljsko literarno nagrado za mlade avtorje.
Tudi pozneje je bil za svoje literarno delo večkrat nagrajen, njegove pesmi pa so prevedene v številne jezike. Slovenijo je v preteklosti že obiskal in leta 2011 nastopil na literarnem festivalu Vilenica. Prevajalka je bila Jana Unuk, Literarni nokturno interpretira Milan Štefe.
Številne avtorje z Dnevov poezije in vina predstavljamo tudi v Liričnih utrinkih prejšnjega tedna.
Polifonija Dunaja
Italijanski pisatelj Claudio Magris je avtor mnogih literarnih del, za katere je dobil ugledne literarne nagrade in priznanja, med drugim je leta 2009 prejel nagrado vilenica. Pri nas je znan po več prevedenih delih, tudi po postmodernem romanu Donava (2006), ki ga lahko beremo v številnih jezikih in v katerem avtor zgodovinsko in geografsko ubeseduje potovanje od izvira do izliva te mogočne evropske reke.
Roman je razdeljen na več delov. Eden od njih nosi naslov Kavarna Central in je posvečen Dunaju. Izbrani odlomki iz tega dela romana v Spominih, pismih in potopisih na samosvoj način predstavijo to mesto ob reki Donavi. Prevod Vasja Bratina, interpret Aleš Valič.
Salman Rushdie in Mavrov poslednji vzdih
Indijsko-britanskega avtorja, ki se je leta 1947 rodil v indijskem mestu Mumbaj, je letos avgusta v zvezni državi New York 24-letnik iz New Jerseyja desetkrat zabodel. Rushdie je napad preživel, vzrok zanj pa je bila leta 1989 izrečena fatva zaradi njegovega romana Satanski stihi (1988, slovenski prevod 2005), ki je izšel leto prej. Danes ima ta petinsedemdesetletni pisatelj za sabo že bogat literarni opus; Satanski stihi so njegov četrti roman, vendar je Rushdie zaslovel že prej, in sicer s svojim drugim romanom Otroci polnoči (1981, slovenski prevod 1997), za katerega je pisatelj prejel britansko nagrado booker.
Rushdieja predstavljamo v Literarnem portretu z odlomki iz omenjenih dveh romanov in romana Mavrov poslednji vzdih (1995, slovenski prevod 2000). Avtor scenarija Slavko Gaberc, prevajalci Uroš Kalčič, Jure Potokar in Ksenija Dolinar.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje