Umetnostna zgodovinarka Beti Žerovc je v knjigi Slovenski impresionisti, ki je izšla te dni, predstavila nov, kontekstualen pogled na slovenske impresioniste. Ob skoraj 200 barvnih reprodukcijah njihovih del so zapisane biografije, ki orišejo tudi zgodovinsko obdobje ustvarjanja in predvsem življenjske usode, odločitve ter značaje umetnikov.

Kaj o umetnikih razkrijejo pisma in spomini?
Za Rihardom Jakopičem, Ivanom Groharjem, Matejem Sternenom in Matijo Jamo je namreč ostalo ogromno gradiva. Jakopič je denimo zapustil tudi obsežno korespondenco, za njim in Sternenom pa so ostale še številne knjige in revije. Iz vsega skupaj je mogoče veliko izvedeti o tem, kaj so umetniki počeli, pojasnjuje Žerovčeva.

Matija Jama je na primer imel prav poseben odnos do bivanja in dela v naravi, skupaj s svojo družino pa si v prvem desetletju 20. stoletja ni izbral stalnega bivališča, temveč so se nenehno selili po Srednji Evropi. Največkrat so bivali po vaseh, v čim bolj neokrnjenem naravnem okolju.

Ključni modeli figuralnih upodobitev so bili pri vseh obravnavanih umetnikih njihovi najožji družinski člani. Sternen in Jakopič sta ženi, hčeri, nečakinje in svakinje upodobila v številnih delih.

Pomemben vpliv Münchna in Dunaja
Na slovenske impresioniste so pomemben vtis pustili nemški slikarji in tuji slikarji, ki so jih razstavljali po razstaviščih v Münchnu. Ko pa so se okoli leta 1900 vrnili domov, je zanje postal pomemben Dunaj. Poznali so tudi francoski impresionizem, ki pa ni imel na vse enako močnega vpliva.

Kaj jih je navduševalo v posameznem obdobju?
Sicer pa se je avtorica po njenih besedah pri vseh štirih umetnikih odmaknila od tradicionalnega pogleda, ki ga imamo nanje, in se opirala predvsem na to, kaj je kdo razstavljal v posameznem obdobju. Pri Jakopiču, ki ga danes vidimo predvsem kot krajinarja, je tako na primer težišče premaknila na figuraliko. Sternen pa je bil po njenih ugotovitvah predvsem restavrator in da je slikal pretežno v vmesnem času.

Jama, Jakopič, Sternen in Grohar tako po mnenju Žerovčeve niso zgolj ustvarili nekaj najlepših umetniških del iz zgodovine slovenske likovne umetnosti, temveč so prav tako pomembno prispevali tudi h kulturnemu opredeljevanju Slovencev kot samostojne narodne skupnosti. Izoblikovali so do takrat neobstoječi pojem slovenske likovne umetnosti.