"Slovenija bi bila lahko center medicine ali kulture, nekakšna Švica srednje Evrope, ne pa država, ki kupuje tanke."

Zagovornik zamejcev, pričevalec zgodovine, pisatelj in mislec Boris Pahor praznuje 103. rojstni dan, ki ga preživlja delovno in družabno.

Ob jubileju je v Konzorciju predstavil najnovejšo knjigo V imenu dialoga, sestavljeno iz dnevniških zapisov, navedb starejšega datuma, citatov in pisem. Pogovor, iz katerega smo izbrali tudi uvodni citat, je vodil Pahorjev prijatelj in sodelavec, esejist Zdravko Duša, ki pa - na ta račun sta se skupaj z gostom tudi pošalila - skoraj ni prišel do besede.

Sebe kljub svoji resnično častitljivi starosti izjemno vitalni in iskrivi Pahor vidi v vlogi pričevalca, ki mlajšim generacijam lahko pomaga ohraniti spomin na grozote iz časa vladavine fašizma in druge svetovne vojne, bi lahko povzeli njegove besede. Svoje zgodbe, tudi resnično pretresljive pripovedi o dogodkih v delovnem taborišču Natzweiler-Struthof, kamor je bil interniran med drugo svetovno vojno, bo, kot je dejal ob zaključni zdravici, ponavljal, dokler bo živ. Sicer pa je spomine na ta čas popisal tudi v svojem najslavnejšem delu Nekropola.

V nasprotju z dokaj široko uveljavljenim prepričanjem, da se mladi na zgodovino požvižgajo, sam med svojimi nastopi po vsej Evropi ni dobil takega vtisa in je mnenja, da mladino te reči še kako zanimajo, le predstaviti jim jih je treba na pravi način. Tako je tudi z veseljem sprejel vabilo, da bi študentom pred dnevom spomina na žrtve holokavsta predstavil svoje izkušnje iz taborišča. "Pridem, pa čeprav me bodo morali pripeljati na vozičku," je obljubil pisatelj, ki ga zadnje čase pestijo težave z vidom.

Pahor je v pogovoru v dneh pred svojim 103. rojstnem dnem spregovoril o Evropi v času terorizma in begunske krize. Sam rešitev vidi predvsem v dialogu, ki bo usmerjen k razumu. Upanje je v svetu, ki bo v ospredje postavil človeka in partikularnost na vseh področjih in se uprl vojnam, barbarizmom in težnjam k prevladi. Med drugim podpira idejo Stephana Hessla o ustanovitvi etičnega parlamenta: "Če bi se na svetovni ravni v imenu dialoga srečali politični gospodarji, predstavniki različnih veroizpovedi, pisatelji in drugi misleci, bi dialog lahko uspel."

"Sestali bi se v imenu inteligentnega človeka, pa tudi v imenu zmožnosti, ki jih omogočata tehnologija in medicina," je nadalje razmišljal Pahor in dodal: "Ta pamet bi lahko prišla tudi do tega, da bi rekla, zakaj ne bi ustanovili sporazuma, po katerem bi imel vsak pravico zagovarjati svoja stališča, a ne na škodo drugega. Dokazano je, da je v takem duhu mogoče živeti, če je ljudstvo v to prepričano." Ker je večina še vedno za mir, sobivanje in spoštovanje? "Tako je. Govorim o svetovnem dialogu za nek novi smisel v svetu, v katerem bi bil v ospredju razumni človek, ki bi vodil dialog na etični ravni."

Pahor že leta poudarja, da bi bilo treba, namesto vladavine strank, kot obstaja tudi v Sloveniji, voditi dialog, kako voditi enotno državo: "Država mora imeti neko enotnost, če ne bo šla fuč!" Pahor opaža tudi, da Slovenija še vedno nima nacionalne zavesti, z izjemo, če slovenska reprezentanca zmaga v nogometu. Tedaj so kar naenkrat povsod zastave. Nacionalno zavest mnogi pogosto mešajo z nacionalizmom: "Levica še vedno stoji za besedami Edvarda Kardelja, ki je rekel, da vemo, kaj je narodna zavest, a da vodi v nacionalizem. Angleži so danes nacionalisti zato, ker so zaljubljeni v svojo domovino in so se ločili od Evrope... To ni res! Nacionalist je tisti, ki tako hvali svojo državo, da s tem žali druge. To so bili Nemci, ko so trdili 'Deutschland über alles'. To je zgrešeno."

Pisatelj in mislec, ki vztraja na svojih absolutnih točkah, ki so resnica, svoboda in nacionalna zavest, ima na svoji nočni omarici knjigo filozofa Bertranda Russella, v kateri ta pravi, da je treba razlikovati med ljubeznijo do domovine, jezika in tradicije ter nacionalizmom. In prav to trdi tudi Pahor sam. Rad bi videl, da bi že otroke v šolah učili o razliki med nacionalno zavestjo in nacionalizmom. Pa tudi o razliki med nacionalno zavestjo in globalizmom.

Svojo najnovejšo knjigo V imenu dialoga je v grobem sestavil iz dveh delov. V prvem je objavljen dnevnik, ki je leta 2005 mesec dni izhajal v Delovi Sobotni prilogi, v drugem pa so besedila, ki so nastala od leta 2013 do danes in se zdijo Pahorju zelo pomembna. V zapisih se Pahor, kot so zapisali pri Cankarjevi založbi, "kritično in neposredno posveča že znanim temam in zapisuje izzive za dialog. Njegov klic po pravičnem svetu je jasen in brez vsakega dvoma, in njegova vera, da človeštvo premore dovolj modrosti in moči za pot iz kriz k bolj etičnemu človeku, je sporočilo enega zadnjih svetovnih pričevalcev iz pekla koncentracijskih taborišč".

Po predstavitvi v Konzorciju bo Pahorja predsednik vlade Miro Cerar gostil na slavnostnem kosilu, ki se ga bodo udeležili tudi nekateri drugi ugledni gostje.