V njegovem domačem mestu Trstu so se mu ob jubileju poklonili z izdajo zbornika. Boris Pahor se edini še živo spominja požiga Narodnega doma v Trstu 13. julija 1920, tragičnega dogodka, ki je za vselej zaznamoval njegovo življenje. Takrat je bil star sedem let. Zaprisežen borec za pravičnost in svobodo bi danes, če bi še lahko, pisal o ljubezni, pravi.
"Tisti požar pri nas v Trstu in vse, kar se je iz njega rodilo, je nastalo pri nas. Mi smo bili v Evropi najbolj žalostni, ko so nam požgali kulturni dom. In potem smo imeli fašizem, nacizem in diktaturo komunistično," je Pahor povedal ob izidu monografije Ogenj, ki je zajel Evropo. Knjiga je izšla ob 101. obletnici požiga.
Dolgoletni urednik pri Cankarjevi založbi Zdravko Duša je ob njegovem rojstnem dnevu poudaril, da "Pahor nikoli ni le pisatelj, ampak vedno tudi aktivist, izvajalec svojega tržaškega programa".
Ves čas mednarodnega vstajenja svoje literature na začetku 21. stoletja je Pahor govoril o nevidnosti slovenskega elementa v Trstu in nikoli mu ni bilo nerodno omenjati sebe kot po krivici zapostavljenega pisatelja slovenske nacije v mestu, ki sicer slovi po italijanskih, avstrijskih in judovskih piscih. "Tuji bralci in založniki, ki so osuplo usklajevali elegantnega gospoda z jetnikom v črtasti pižami iz Nekropole, so najprej dobili lekcijo o Trstu in zamolčani identiteti. Če sprejmete njegovo literaturo, se ne morete izogniti prostoru, kjer nastaja," opozarja Duša.
"Borec za svobodo in glasnik ljubezni"
Čestitke pisatelju Borisu Pahorju, ki danes praznuje 108. rojstni dan, prihajajo tudi iz vrst zamejskih Slovencev. Italijanska senatorka in tržaška Slovenka Tatjana Rojc ga je imenovala za borca za svobodo in glasnika ljubezni. Tajnik stranke Slovenska skupnost (SSk) Igor Gabrovec pa ga je označil za vzornika.
"Izjemni pričevalec zaznamovanega stoletja, borec za svobodo, glasnik ljubezni kot temeljne življenjske sile, zavezan svojemu narodu in resnici, duhovit in oster hkrati, ki živi s Trstom in mesto v zalivu z njim, vse najboljše, dragoceni učitelj in prijatelj," je tvitnila Rojc.
Gabrovec pa je v sporočilu v sredo zapisal, da je Pahor že vse življenje zagovornik samostojnega političnega nastopanja Slovencev v Italiji. Podprl je tudi delovanje stranke SSk, za kar so mu hvaležni. "Boris Pahor se uvršča v sam vrh velikih Slovencev in velikih Evropejcev. S svojo kulturno razgledanostjo, s svojimi izkušnjami, s svojo premočrtnostjo in načelnostjo nas spominja, opominja in spodbuja, da so vrednote, za katere je še kako vredno živeti in se zanje boriti," je še zapisal.
Čestitke iz vrst slovenske politike
"Dragi akademik Boris Pahor, najbolj iskrene čestitke za Vaš visok osebni jubilej. Slovenci smo Vam za vse zelo hvaležni in ponosni na Vas. Vse najboljše," je na Twitterju zapisal predsednik Borut Pahor.
Premier Janez Janša je na Twitterju zapisal: "Vse najboljše, velik človek in velik Slovenec. Iskrene čestitke za 108. rojstni dan!"
V uradu za Slovence in zamejce po svetu so na Facebooku zapisali, da danes slavi "tržaški Slovenec, eden najpomembnejših še živečih slovenskih pisateljev, človek, ki je preživel nepredstavljive grozote treh totalitarizmov, in velik borec za pravice slovenskega naroda v zamejstvu".
Ministrica brez resorja, pristojna za Slovence v zamejstvu, Helena Jaklitsch mu je zaželela "vse najboljše, predvsem zdravja in da bi še naprej ostal ponosen Slovenec, ki je tudi drugim navdih, da se zavedamo, kaj so res prave vrednote".
Tudi obrambni minister in prvak NSi-ja Matej Tonin je tvitnil, da danes praznuje ponosen Slovenec in borec za slovenski jezik. "Kot pričevalec o trpljenju v času totalitarnih režimov tlakuje pot zavedanju o pomenu miru, strpnosti in sobivanja različnosti," je navedel in Borisu Pahorju zaželel vse najboljše.
S sporočilom za javnost so se oglasili tudi v zunajparlamentarni stranki SLS, v kateri so poudarili prijateljstvo Pahorja in predsednika SLS-a Marjana Podobnika. Pahorja so označili za vzor neomajne borbe proti vsem totalitarizmom. "S svojim življenjem in v številnih večkrat prevedenih knjigah Boris Pahor izpričuje držo zavednega Slovenca, ki kljub doživetim grozotam brez sovraštva išče načine za ohranjanje in krepitev slovenstva in mir med narodi," so zapisali.
Rodil se je v času Avstro-Ogrske in leto pred začetkom prve svetovne vojne
Pahor se je rodil 26. avgusta 1913 v slovenski družini v Trstu, še v času Avstro-Ogrske in leto pred začetkom prve svetovne vojne. Sedemleten je bil priča požigu slovenskega Narodnega doma v Trstu leta 1920, kar je popisal v delu Grmada v pristanu in v romanu Trg Oberdan. Njegovo mladost sta zaznamovala odvzem maternega jezika in življenje v večetničnem okolju, bil pa je tudi priča rasti nacionalistične in fašistične ideologije v Italiji.
V medvojnem obdobju je v Trstu sodeloval s slovenskimi protifašističnimi intelektualci in tigrovci. Leta 1940 je bil vpoklican v italijansko vojsko in leta 1941 poslan v Libijo, od koder je bil kot vojaški prevajalec premeščen v taborišče za ujete častnike jugoslovanske vojske v Bogliacu pri Gardskem jezeru.
Po kapitulaciji Italije se je leta 1943 vrnil v Trst in se pridružil Osvobodilni fronti, januarja 1944 pa so ga prijeli domobranci in ga predali nemškim oblastem. Konec februarja so ga poslali v nacistično koncentracijsko taborišče Natzweiler-Struthof. Pozneje so ga prestavili še v druga taborišča, nazadnje v Bergen-Belsen, ki so ga aprila 1945 osvobodili.
Študiral je italijansko književnost na padovski univerzi in pozneje na istem mestu doktoriral na temo Edvarda Kocbeka. Za Kocbeka vselej tudi pove, da je bil njegov največji prijatelj.
Leta 1952 se je Pahor poročil z Radoslavo Premrl, sestro slovenskega narodnega heroja Janka Premrla – Vojka, ki je umrla leta 2009. Spomine na njuno več kot pol stoletja dolgo skupno življenje je strnil v delu Knjiga o Radi.
Ustanovil je revijo Zaliv
Leta 1966 je skupaj s somišljeniki ustanovil revijo Zaliv, v kateri je zagovarjal tradicionalno demokratično politiko proti enopartijskemu sistemu nekdanje Jugoslavije. V Jugoslaviji je odmeval intervju, objavljen v posebni izdaji revije, brošuri Edvard Kocbek: pričevalec našega časa. V pogovoru s Pahorjem in Alojzom Rebulo je Kocbek obsodil zunajsodni poboj 11.000 slovenskih domobrancev, ki so jih Britanci vrnili Jugoslaviji.
Aprila so ob odkritju njegovega spomenika v ljubljanskem parku Tivoli, postavljenem v bližino spomenika Kocbeku, pri Mladinski knjigi priredili simpozij v čast reviji Zaliv, ob pisateljevem 104. rojstnem dnevu pa izdali zbornik prispevkov s srečanja.
Pahor, tudi zaprisežen borec za pravice ogroženih jezikov in pripadnikov ogroženih kultur, je vselej poudarjal, da je nacionalna zavest nujna za preživetje Slovencev v Italiji ter človeka in človeštva v svetu.
Njegovo najbolj znano delo je roman Nekropola iz leta 1967, v katerem opisuje taboriščno izkušnjo med drugo svetovno vojno v taborišču Natzweiler-Struthof in s katerim je zaslovel tudi po Evropi. Večkrat je poudaril, da so ga v tujini prepoznali prej kot doma. Roman je bil preveden v francoščino, nato pa še v številne druge jezike. Tudi njegova druga dela so priznana zunaj meja in velja za enega najbolje prodajanih slovenskih avtorjev v tujini.
Ob 105. rojstnem dnevu izdal knjižico o Kocbeku
Nazadnje je pripravil izvirno delo leta 2018, ko je ob 105. rojstnem dnevu izdal knjižico Brez Kocbekovega sodelovanja ne bi bilo Osvobodilne fronte. Zaradi težav z vidom svoje dnevnike zadnja tri leta narekuje asistentki Veri, ki tudi sicer skrbi zanj.
Za svoja literarna dela je prejel vrsto nagrad in časti, med njimi Prešernovo nagrado (1992), srebrni častni znak RS (2000) in francoski red legije časti (2007). Ob 102. rojstnem dnevu je prejel častni naziv kulturni ambasador Republike Slovenije.
Nekoč je pripovedoval: "Me ustavijo in mi stisnejo roko: ´Sem vas videl na televiziji.´ A jaz sem se naveličal in jim odgovorim: ´Raje imam, da bi brali moje knjige, kot da ste me videli na televiziji.´ Vsakega spravim v zadrego, ker se mi ne more zlagati, da me je bral."
V zadnjih letih s svojimi razmišljanji nagovarja mladino
Biti zaveden Slovenec po njegovem mnenju pomeni, da si zaveden v sebi, šele tedaj lahko braniš jezik. Zaradi takšnega razmišljanja mu sicer, kot je poudaril na praznovanju svojega 106. rojstnega dne v ljubljanskem Konzorciju, očitajo nacionalizem, povedati pa želi le, da se ne poznamo in ne cenimo dovolj, saj smo po njegovem prepričanju eden najbolj kulturnih narodov v Evropi.
V zadnjih letih s svojimi razmišljanji nagovarja mladino in jih poziva k dejavnemu udejstvovanju, ki naj bo utemeljeno na znanju, poglabljanju in študiju zgodovine, prava in diplomacije, zato da bo svet lahko doživel resnično spremembo.
Pri Cankarjevi založbi so ob letošnji 101. obletnici požiga tržaškega Narodnega doma izdali monografijo Ogenj, ki je zajel Evropo zgodovinarjev Boruta Klabjana in Gorazda Bajca, predstavitev v sredo pa posvetili pisateljevemu 108. rojstnemu dnevu.
Mladika in La Libreria Del Ponte Rosso pa sta v sozaložništvu izdali zbornik z naslovom Boris Pahor. Scrittore senza frontiere. Studi, interviste e testimonianze (Boris Pahor. Pisatelj brez meja. Študije, intervjuji in pričevanja), ki so ga v torek predstavili v Trstu
Vabljeni k ogledu portretnih dokumentarnih filmov o Borisu Pahorju.
Na spodnji povezavi si lahko ogledate film Mož, ki je preveč videl. Režirala sta ga Jill Nicholls in Alan Yentob pod okriljem televizijske hiše BBC, prinaša pa Pahorjevo pričevanje o odraščanju v fašistični Italiji in boju zoper nacizem ter o brutalni izkušnji internacije v koncentracijskih taboriščih Dachau, Bergen-Belsen in Natzweiler-Struthof.
Radiotelevizija Slovenija je posnela dokumentarni film o njegovem življenju Trmasti spomin, ki si ga lahko ogledate spodaj. V filmu govorijo Marta Verginella, Jože Pirjevec, Claudio Magris, Antonie Spire, Paolo Rumiz in Miran Košuta.
Boris Pahor, romar med sencami
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje