Krleža je bil rojen 7. julija 1893 v meščanski družini nižjega srednjega razreda. Po končani kadetski šoli v Pečuhu leta 1911 je šolanje nadaljeval na vojaški akademiji. Zaradi bolezni je službo vojaka lahko opravljal le nekaj let, nato pa se je posvetil novinarskemu delu in pisanju. Umrl je leta 1981.

Krleža je v svojih delih v ospredje postavil družbo, družbene probleme, eksistencialna vprašanja ter vprašanja enakosti in svobode. Zavzel je ostro levičarsko stališče, in kot je dejal ob neki priložnosti, se vedno boril za osvoboditev od nacionalističnih romantizmov vseh barv.

Neizrečeno dejstvo je, da ga hrvaška desnica ne prenaša, čeprav svoje stališče dostikrat prikriva z molkom. Avtor Hrvaškega boga Marsa ni bil brez narodnega čustva, vendar je preziral nasilni nacionalizem, tako hrvaškega kot vse druge, je v enem od svojih besedil zapisal pisatelj Predrag Matvejević. Zaradi naklonjenosti do Tita so Krležo nasprotniki označili za navadnega "komunajzerja".

Krleža, ki je bil od leta 1953 med drugim član Slovenske akademije znanosti in umetnosti, se je ukvarjal tudi z enciklopediko in leksikografijo ter leta 1950 ustanovil Leksikografski zavod, pod njegovim okriljem je izšlo že več kot 250 različnih del. Bil je dolgoletni urednik Enciklopedije Jugoslavije.

Gospoda Glembajevi blizu tudi Slovencem
Krleževa dela ostajajo aktualna tudi danes in so zato pogosto predmet ponovnih interpretacij. Priredbo drame Gospoda Glembajevi, ki so jo na slovenskih odrih doslej uprizorili osemkrat, so lani premierno predstavili tudi v ljubljanski Drami. Predstavo, ki je postavljena v čas pred prvo svetovno vojno in tematizira vprašanje nasilja, izsiljevanja in družinskih tragedij, je režiral Ivica Buljan. Slovenskemu občinstvu sta dobro znani tudi drami Leda in V agoniji.